Zadnje čase so me začele tlačiti more (sanjam pa itak že leta NE ).Ponavadi se mi to dogaja po prepiru s , kar se zgodi nekajkrat tedensko .

Začne se z njenim stokanjem in pritoževanjem, ker pa se jaz takrat (obrambno) zaprem vase (tiho mantram naj vse skupaj preneha), ona povzdigne glas, začne se vpitje in žalitve, jaz pa v taktični umik. me obtoži bega in vse večkrat začne s fizičnim obračunom .Za novoletni spomin imam brazgotino na čelu, ki mi vsako jutro pokvari dan.Zapustil sem se, ker se izogibam daljšemu postanku v kopalnici (vse omare so obložene z ogledali ), vse redkeje se brijem, ker takrat moram gledati v to brazgotino in ponavadi se higienski ritual konča z jokom

Danes na srečo nisem dobil novih brazgotin, imam pa nekaj modric in boleči rame in kolk od brc in udarcev .Sebe sploh več ne prepoznam, sprašujem se kako lahko nekoga ljubim tako močno, da kljub strahu (bojim se je kadar pride do podobnih izpadov) vztrajam v taki zvezi.

Po prihodu domov sem šel spat (ponoči sem vzel tableto za spanje, zjutraj pa so me zgodaj zbudili, ker sem peljal mamo v bolnico, kjer je ostala na opazovanju, nekaj v zvezi s slinavko), vmes sem se, zaradi mor, 2x zbudil, prepoten in prestrašen.

V prvi mori me je A. (moja najdaljša zveza) na izletu (ona s skuterjem, jaz na kolesu ) nadirala zakaj vztrajam s , ko pa sem ji rekel da je razlog ljubezen, me je pustila nekje med griči, v nekem bikerskem bordelu s tattoo shopom , mi uničila kolo in zaželela prijeten sprehod domov.

Glavno vlogo v drugi mori pa je imela , ki mi je s škarjami izpraskala oči , žal pa se ne spomnem razloga, če je ta sploh obstajal.

Samozavest mi je že nakaj časa, ne na tleh, ampak v III. kletni etaži, počutim se nesposobno. neuporabno in nezaželjeno.Enostavno več (spet) ne vidim razloga za življenje, vse mi gre narobe, kjerkoli kaj probam narediti nastane zmeda in polomija.

V tej zvezi sem čisto drug človek, še nikoli nisem v odnos vlagal toliko energije, čustev, truda in časa.Kadar je ona vesela in nasmejana je to najlepša zveza (sanjska ljubezen ) vseh časov, žal pa so zadnje mesece to samo trenutki, vmes pa dnevi kreganja, vpitja in obtoževanja.Očitki da sem bil jaz tak do nje (mogoče) deloma držijo, ampak ....... NIKOLI je nisem zbudil z udarci ali pa jo praskal po obrazu.

Vem da ima doma težave, da ne odobravajo (vpliv očima :xx!: , ki na njo gleda precej "topleje" kot se ponavadi gleda in ukvarja s pastorko) najine zveze, da si je (z mojo pomočjo, a na svojo željo) nakopala tudi moje težave in ravno zato še vztrajam in verjamem da sva za skupaj, da se ljubiva, toda vseeno si ne zaslužim take obravnave.

Bojim se jutrišnjega dne, ne vem kaj naj pričakujem in najraje bi vse skupaj izpeljal tako da se sploh ne srečava oziroma to srečanje skrčim na najkrajši možni čas, ki je potreben.

Vem da spet ne bom mogel zaspati, tablete pa predolgo delujejo in bi kot zombie kolovratil zjutraj po mestu, tako da bom moral paziti da si ne stopim na podočnjake.