V kaplji krvi iz morja srca

ta kruta bridkost izhaja.

Magija silna v svojem uroku ima

občutek ta, ki iz morja tega prihaja.

V solzi odraža se tvojega lica podoba,

ko pogled se tvoj ustavi na njej.

Besede podane le kot prispodoba;

je slišano, videno, poznano od prej.

Divje odvija se ples v mesečini.

So Rune prebrane in njihov pomen.

Ogenj iskri se in ne dogori,

podobe so sence in so brez imen.

Pogled tvoj v sebi te skriva,

ko misel ti tvoja zakrito razkrije.

Urok tvoj je Maya, le želja igriva.

Zdaj s plaščem resnice ti obličje prekrijem.