vsega malo
Imam šest otrok, po poklicu sem pa socialni terapevt in kot tak sem veliko delal tudi z otroci. In sicer v Švici, Nemčiji in na Danskem.
Toliko o ozadju, da bo jasno, da ne pišem samo o tem, kar se meni privatno fajn zdi. Drugo ozadje mojega pisanja je waldorfska pedagogika in antropozofski pogled na človeka. O tem je napisano ogromno strokovne literature. Nekaj malega je prevedeno v Slovenščino, več v Hrvaščino. Ogromno pa si lahko preberemo v nemškem jeziku, Tudi preko interneta.
V okviru prispevkov tukaj ni možno vedno razložiti na dolgo in široko vseh povezav nekomu, ki teh podlag nima. Zato lahko čist komot vzamete moje misli kot pač nekaj iz nekega pogosto neobičajnega zornega kota.
Moje mnenje pa ni, da se nikomur in nikoli naj ne bi dajalo antibiotikov. Sem zgolj proti temu, da se le ti dajejo preden je postavljena diagnoza, da se dajejo preventivno in tudi proti temu, da se dajejo zelo dolgo časa, tudi če ne pokažejo nobenega učinka.
Obrnjeno drugače:
Tudi zame obstaja odprta možnost, da se lahko pride v situacijo, ko pa je neophodno dati antibiotike.
Moje pisanje tukaj pa bo namenjeno predvsem tistim, ki bi se radi, če se to da, tako kot jaz, antibiotikom izognili in so zato pripravljeni vzeti nase tudi kak ukrep, ki je za starše majn lagoden.
Tukaj pišem predvsem za tiste, ki so pripravljeni razmisliti o potrebah otroka in te potrebe imeti nekje za vodilo svojega ravnanja.
Tisti, ki so vnaprej prepričani, da v bistvu tako in tako vse najboljše vedo in se ne morejo od mene ničesar dodatnega naučiti, naj pač raje ne zgubljajo svojega časa z branjem mojih prispevkov.
Toliko za uvod. V naslednjem prispevku, pa lahko potem preidem k stvari.
4 komentarji
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.