Zverinske modrosti (PRIVATE CLUB)

A si te misli vzela iz njegove knjige?

 

Kako dobro se teh stvari včasih zavedam vendar jih ne znam udejanjiti...

Zadnje čase pa razmišljam ravno obratno, da je dobrota sirota in da če jo ljudem daješ te požrejo...ne vem če me razumeš...pač težki časi...

A si te misli vzela iz njegove knjige?

 

Kako dobro se teh stvari včasih zavedam vendar jih ne znam udejanjiti...

Zadnje čase pa razmišljam ravno obratno, da je dobrota sirota in da če jo ljudem daješ te požrejo...ne vem če me razumeš...pač težki časi...

 

 

Draga moja Pinka,

kako si me prijetno presenetila s tem svojim komentarjem. Te kar pogrešam tu pri meni, veš

 

Saj nevem, kaj naj ti napišem. Kot da si v enem stavku povzela moje občutke in trenutno videnje situacije okoli mene. Prav kriči iz mene : dobrota je sirota. Vendar sem se danes proti večeru nekako umirila. Sem prebrala eno dobro anekdoto o oslu, ki se je rešil iz globokega vodnjaka....

Če mi zaupaš tvoj meil v OS, ti pošljem eno zanimivost.

 

PS: To zgoraj napisano je menda njegova poslednja misel

Živela sta kmet in njegov osel. Oba stara in željna počitka sled življenjskih izkušenj, ki so jima debelile njuno kožo. Nekega dne, pa je star, na pol slep in nič več preveč pameten osel padel v star, zapuščeni kmetov vodnjak. Žival, ujeta v mokri pasti je bridko jokala tam spodaj, v tisti luknji. Kmet pa ni vedel, kaj zdaj? Kaj naj stori? Vodnjak je bil star in neuporaben in osel prav tako.

Domislil si je, odšel do sosedov in zaprosil za pomoč. Spomnil se je izjemne rešitve. Z eno samcato potezo, bo rešil dva svoja stara problema. Odločil se je, da bo zasul vodnjak.

Z oslom vred. Ni se mu splačalo staro žival vleči iz mokre pasti.

Sosedje so rade volje prišli pomagati človeku, ki je bil v zagati. Prijeli so za lopate in začeli metati zemljo v star vodnjak. Žival je še bolj tulila in z grozo v srcu milo v svojem oslovskem jeziku prosila za usmiljenje.

Pa ga ni bilo.

Potem je žival utihnila, čeprav so ljudje še vedno metali zemljo na njo. Kmet je radovedno pogledal v star vodnjak in ostrmel. Vsakič, ko je na osla padla gruda, ki so jo ljudje metali na njo, je žival zemljo stresala iz sebe in stopila na njo. Tako si je počasi utirala pot ven na svobodo. Kmalu so vsi presenečeni opazovali osla, ki je na tak način preprosto izstopil iz starega vodnjaka.

 

 

Življenje bo metalo na vas, vse vrste zemlje, od mehke, trde do blatne, črne. Uporabite zvijačo in preprosto stresite iz sebe vse te smeti in stopite nanje tako, kot je to storil stari osel. Vsak od vaših problemov, predstavlja samo stopnico gor, v višave. Lahko se povzdignemo iz najglobljih lukenj in pasti le, če se ne predamo in raje poiščemo rešitev. Drugi ne bodo pomagali, vsak od njih bo v nas metal le svojo zemljo. Naučiti se moramo aktivirati svojo moč in sami poiskati svojo rešitev.

Vedno, ko boste to počeli, se spomnite na starega osla in na njegovih pet pravil, ki nam nudijo rešitev:

• Osvobodi svoje srce sovraštva.

• Osvobodi svoj um skrbi.

• Naj bo tvoje življenje bolj preprosto.

• Daruj brez, da bi kaj v zameno pričakoval.

• Ljubi več in … otresaj iz sebe zemljo, kajti v tem življenju morate postati rešitev in ne več problem.

 

Nauk zgodbe.

Osel se je domislil genialne rešitve zato, ker njegov um niso zapolnjevale misli sovraštva do kmeta, ki mu ni pomagal. Ni se spominjal dogodkov, ko je kmetu pomagal zato, ker je to takrat pač delal brez potrebe, da bi kaj od kmeta dobil v zameno. Prav tako ni igral vloge žrtve. Torej v sebi ni imel misli, ki bi mu jemale pozornost in moč zato, ker bi namesto, da bi iskal rešitev, moral jokati nad svojo ubogo usodo. Bil je pač samo navaden in preprost osel in kot tak je razumel, da so zemljo, ki je padala na njegovo glavo, metali ljudje samo zato, da bi stopil na njo in se tako rešil. Zemlje se je razveselil in jo razumel kot priložnost, da prileze na vrh, na svetlobo.

 

Vse vaše misli v slogu: »kaj pa …« in »če bi kmet …« in … zberite skupaj, zapišite jih in v njih poiščite svojo temačnost. V teh mislih leži samo vaša lastna bolečina, ki jo mečete v druge. Če jo drugi stresejo iz sebe in stopijo na njo, so oni dobro in vi ne. Če tega ne storijo, ste jih žive pokopali in zazidali v njihov grob. Ampak to je že njihov problem. Vaš pa, da položite pod mikroskop malo te vaše zemlje in analizirate njeno vsebino.

 

Nauk nauka zgodbe

Včasih je dobro, da se rodiš v življenje, samo kot en samcat preprost in neumen osel.

Za vsakega od nas obstaja ena pot: lahko jo je najti, a težko zadržati.