Zverinske modrosti

Saj na začetku je res težko, ampak ko smo odkriti do sebe in ugotovimo, da vztrajamo v bolečini, da bi s tem ustregli drugim. .... No WAY

Postala sem brezbrižna, pa ne do dogodkov, situacij, okoliščin, objektov, oseb ali življenja , ki se dogaja okoli mene...kje pa... Postala sem brezbrižen do izida, cilja potovanja...do pričakovanj...

Postala sem občinstvo sebe in svojega bitja- odcepljena, sem le še gledalec življenja:

Opazujem, uživam, poskušam,živim, se smejem in jočem: vendar se nikoli ne vznemirjam zaradi rezultatov.

 

Zmaga ali poraz, uspeh ali neuspeh - zaupanje, da je izkušnja vse kar je pomembno, osupne moj ego in ga poniža pred mano.

 

Jaz sem vozilo. Avto. Vlak. Letalo. Odvisno od hitrosti in razdalje.

 

Kako paše

Naše Življenje je prekratko in iz dneva v dan preveč absurdno, da bi ga jemala kot zelo resno.

Velikokrat se ujamem v vrvi in oklepe neštetih razmerij in odnosov potem prihaja do takšnih in drugačnih medsebojnih vplivanj, le ta se zaisdrajo in postanem odvisna od njih, odvisna od fizične potrebe, ki vodi moje razloge in mi diktira odzive - velikorat potem to nisem jaz, sledi ponarejena formalnost in srce, ki bega. Ne ve več, kaj je prav in kaj narobe. Ker pričakuje.

 

In Življenje me golo, odprto in iščočo smisel potiska v ta svet. In tukaj je nekaj, kar me potisne tudi v samozavedanje.

A kaj, ko sem spet kamlu nazaj, v sredini vseh mrež, vedno znova, z drugimi ljudmi na enak način, razkošno oblečena, skrita za pudrom, poskušam, vedno znova.....ampak nekje se konča. In začne. Prava pot, da našla sem svojo pot. Nisem več zasužnjena s pričakovanji, z rezultati, estetiko. Enostavno bivam.

Ni več pretveze, ni več strahu. In nisem prestrašena, da sem mogoče malo več od tega. Ker sem postala - veliko več od tega.

 

Ja. Life is beautiful.....

[Enostavno bivam.

Ja. Life is beautiful..... [/color]

a ni preprosto?

[Enostavno bivam.

Ja. Life is beautiful..... [/color]

a ni preprosto?

 

 

Preprosto?

SEVEDA, se da

Tole kar opisujes je to priblizno, kar jaz zivim. Trenutno mi je zelo zelo vsec misel Life is to live, love is to give . Mislim, ja, da je nas osnovni problem pricakovanje. Nenehno pricakujemo od ostalih dolocene reakcije in ker jih ni, smo razocarani, zalostni in jezni. Jaz vzamem, kar se mi ponuja, ce to zelim in dam kar cutim, ne glede na "norme". Pricakujem pa nic, ker se zavedam, da nihce ni moja last, da zivim z namenom, da udejanim sebe, da izvlecem maksimum iz sebe in to je to

Ja Pujsita, in to je meni nekdo nazorno pokazal. In hvala mu za to

in jaz ne pričakujem več...

in jaz ne pričakujem več...

...samo toliko kot do zdaj x:Dx

Audi... toliko kot do sedaj pomeni nič... me zanima ja ampak se me več ne dotakne... mogoče ko sedeva za kavo, spoznaš da govorim resnico... če ne te pa razumem...in veš ponosna sem nate, ne glede na to tudi če padeš in se a navo pobiraš... in rada te imam

Ksenia....tudi jaz tebe. ZELO. Ponosna sem nate. In tudi nase. In svoja spoznanja, ki jih sedaj doživljam. Sprejemam in cenim....

 

 

...Ne mi tega delat ...je naslov moje knjigice, ki bo kmalu ugledala luč sveta in jo bom nekomu iz srca poklonila....

jeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee kupim kupim kupim

Uf, mene tudi mika spisat eno, samo je ogromno snovi, spisano se nic, pa ta moment nimam casa, ker se moram vpeljat v vse te moje tuje jezike, ampak ziher spisem, ko bo ta prav cajt .

 

Je treba dat zadeve ven iz sebe in knjigca je fajn zadeva .

 

Uf, madonca, kako bom pa jaz tule prisla do vajinih knjigic

...brezbrižnost...pa nič ne pričakujem...samo uživam...ma saj je že skrajni čas, ane?

Uf, madonca, kako bom pa jaz tule prisla do vajinih knjigic

 

 

...saj moje še ni pa še bo