RAZMIŠLJANJE O SMRTI
Pred nekaj trenutki me je pretreslo. Močno. Umrla nam je sodelavka, ki je pred dvemi leti prišla v naš kolektiv iz Rusije, lepo se je vklopila v naš vskadan, tukaj v Sloveniji spoznala ljubezen, se poročila in pred nekaj meseci zbolela...nihče ni rekel, da je hudo...da je tako zelo hudo: da je danes odjeknila vest : Ljudmila je umrla....
Je scenarij našega filma že kje zapisan? Naša vloga podeljena? Ali jo igramo vsak dan sproti s SRCEM?
Misel o minljivosti življenja mi ne gre iz glave. Danes sem tukaj, dogovarjam se o koncertu, za kosilo v okviru družine,razmišljam kako bi partnerja povabila naslednji teden na intimno večerjo, zagovarjala bom diplomo,povabila bom prijatelje na žurko... plačala sva že potovanje za prvomajske praznike, imam že nekaj postov napol zapisanih za objavo na blogu …. a vendar stvari ostanejo nedokončane, kajti jutri nas ni....NI. ... .....
Življenje je nepredvidljivo. Pridemo in gremo. Ker ne moremo biti večno tukaj. Ker naredimo prostor še za druge. Za druge, ki bodo prav tako gledali na življenje kot mi. Mogoče z drugimi očmi, vendar se bodo tudi oni morali spoprijeti s toliko stvarmi, ki jih bodo naredile močnejše, bogatejše.
In ljudje so šokirani, se jokajo, se nas spominjajo …. a vendar zgodba se nadaljuje, le igralci se malce zamenjajo.
R.I.P. Ljudmila
5 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.