ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES - NADALJEVANJE

Prebirala sem moj prvi zapis o energiji dreves, ki kar kliče h komentarju ali nadaljevanju....

Naša stara hiša še vedno stoji – a menda so ji sedaj res že šteti dnevi. Kostanji so vzcveteli in v cvetu bodo tudi padli.. Tudi češnja je odcvetela svoje zadnje cvetje, pa oreh... Smreka poganja vršičke... vse zaman. Hiša je prazna, izropana, kot hiša strahov, daleč od dostojenstvene zgradbe, ki je v sebi nosila pisane zgodbe mnogih življenj... Težko jo je gledati, rada bi, da jo že enkrat podrejo, kot da se bo potem izbrisala tudi iz mojega spomina.. Hiša, počivaj v miru, rada sem te imela.

Svet pa se vrti naprej in nič ga ne ustavi, kot vrtiljak z zataknjenim motorjem.. In mi bodisi sedimo na njem in se vedno hitreje vrtimo, ali pa nam je uspelo skočiti iz njega in se ustaviti, zadihati in zaživeti...

Zaživela sem novo življenje v novem stanovanju, bivši partner se je ponovno poročil in si sezidal novo, moderno hišo, ki še nima niti duše, niti zgodovine...

Pušpan je kot po čudežu preživel. Jeseni je bil že skorajda povsem posušen in malo je manjkalo, da ga nisem vrgla ven, hudo mi ga je bilo gledat, po drugi strani pa mi ga je bilo hudo izruvati in odnesti med »bio odpadke«... Tudi moje leto je bilo podobno – zdravstvene težave so me pokosile kot še nikoli in s strahom za svojo prihodnost, celo za svoje življenje, sem na bergljah krevsljala okoli pušpana in razmišljala kaj nama je usojeno. Moj pušpan mi je bil kot simbol za moje lastno stanje...

Ko sem se nekako pretolkla čez zimo in je sonce pričelo sijati topleje in prijazneje, je začel moj pušpan počasi, počasi odganjati mlade listke , jaz pa sem začela pozabljati svojo zgodovino in se učila hodit brez bergelj.. Preživela sva oba. Sedaj ga že lahko pokuštram in povoham, ko grem mimo.

Ker pa se svet vrti, kruto in neumno, so se v okolici zgodile druge reči, ki so me užalostile... Pri sosednji hiši so vsem svojim smrekam in macesnom dobesedno odsekali glave – ne, presekali so jih na pol. Ne morem verjeti, da lahko kdo naredi kaj takega – če že ne zaradi drugega, vsaj zaradi estetskih razlogov. Pogled na ta drevesa je naravnost grozljiv. Tudi orehov na ovinku ni več... Ko bi ljudje samo vedeli, kakšne energije imajo ta stara drevesa, jih ne bi nikoli posekali. Odšla je tudi mandarina. Poleti, ko me skoraj dva meseca ni bilo, je bila enkrat presuha, drugiuč premokra in nazadnje je ni bilo več... Rodila je par ubogih zahiranih neokusnih mandarinic in reva umrla.

Komaj čakam, da zacvetijo lipe.. Kdo ve, ali bodo letos tudi cvetlice na travniku... Marjetic je bil že poln travnik okrog bloka, kot bela preproga. Potem so jih pokosili. Ampak Marjetica zna preživeti. Že odganjajo novi cvetki.

No, ja. Svet se res vrti. Je že najbrž tako prav, v vsakem primeru je to dejstvo, ki ga je treba sprejeti in se mu čim manj boleče prilagoditi... Mislim, da sem skočila iz vrtiljaka. Malo sem si pri tem polomila noge, a kot rečeno – počasi bom shodila tudi brez bergelj...