Sem bila lani ena taka huda optimistka glede hoje v hribe z malimi. Sem razmišljala kaj naj kupim, da bova z malo lahko štartale novo sezono tri tedne po porodu. Kupila Sleepy wrap, ki je nekak idealno prikazan za kengurujčkanje otrok od 0+, pravzaprav še tudi za tiste, ki so rojeni prezgodaj. Tri tedne po porodu dobila od kolegic še kenguruja, tako da je bilo opreme zadost. Samo v življenju je vedno tako, da ena stvar v sistemu ne funkcionira. Najprej je bil šok to, da sem bila tistih prvih 6 tednov ful utrujena. Tako da ni bilo nič z mano, edino malo mišic na rokah pridobila. Potem testiram slipija, in vsakič ko jo bašem not jok. Tako da, do ene 5 mesca nič pametnega. Podobno s kengurujčkom. Zdaj sicer gre rada v oba in ene pol ure ni problema jo nosit, potem pa se vseeno malo zasekiram za njeno hrbtenico. Poleg tega kenguruji sploh niso za v hribe, vsaj moj ne, ker jo pri hoji navzgor brcam v noge. Tako da sem hribčke vidla do sedaj samo parkrat. Lani novembra sem jo nesla na Stari ljubelj, letos za silvestra na Bistriško planino in ene dva tedna nazaj na Kamnjek. Brez pomoči tehnike. Prejšnji teden kupila še ruzok. Kadar gleda, punca kar uživa. Je po genih prava planinka oz. plezalka. Kar vriska not. In začuda se teža v ruzoku še kar nekam razporedi, tako da mislim da bi se jo dal en cajt nosit. Zdaj moram pogruntat še nekaj za cajt ko spi. Zdaj tako nekam čudno visi, potem pa bomo vidli kaj bo - najbrž kakšen hud dež