http://www.shrani.si/f/1K/JP/4kl5NUsX/stopsol.gif

Prejšnji teden so v javnost zašla zaupna priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in sprožila številne polemike v slovenski javnosti in stroki. Med opozorili organizacije so po poročanju nekaterih medijev tudi opozorila o nujnosti skrajšanja časa študija in hitrejšega diplomiranja, kar znova odpira večno vprašanje financiranja visokega šolstva s pomočjo enega od sistemov šolnin.

Poleg tega se zastavlja vprašanje smiselnosti uvajanja šolnin zaradi potrebe po krajšanju časa študija. Nismo tudi v ta namen uvedli bolonjskega sistema izobraževanja? Trditve, da bo Bologna skrajšala čas študija, so se izjalovile, saj je po novem za enako stopnjo izobrazbe potrebno študirati leto dlje. Čas študija je tako kljub reformam predolg in otežuje prehod na trg dela, zato se rešitev s pomočjo šolnin zdi kot na dlani. Eden od argumentov zagovornikov plačljivega študija je namreč vzgojna funkcija šolnin, ki naj bi disciplinirale in prisilile študente, da študijske obveznosti opravljajo redno.

Predstavniki študentske organizacije (ŠOS) so do takih argumentov skeptični. Pravijo, da uvajanje šolnin nikakor ne bo rešilo problemov, ki jih imamo v slovenskem visokem šolstvu . »Po mnenju ŠOS se lahko krajšanje časa študija doseže preko kakovostnega študijskega programa (ustrezne implementacije bologne) in ne z ukinjanjem pravic študentov. Krajši študij se lahko doseže tudi ob izgradnji sistema karierne orientacije, ki bo študentu pomagal razumeti svoje želje,« pravijo predstavniki študentov in dodajajo, da tudi novejše raziskave ne kažejo povezav med šolninami in kakovostjo visokega šolstva. »Menimo, da je tak ukrep le restriktivne in selektivne narave in bi omejil dostopnost visokega šolstva, medtem ko sistem izobraževanja potrebuje vsebinske in poglobljene sistemske rešitve.«

Poleg tega so skeptični tudi do OECD-jevih načinov primerjanja visokošolskih izobraževalnih sistemov, na podlagi katerih v organizaciji sestavljajo priporočila. OECD predvsem neposredno primerja različne rezultate izobraževanja in se pri tem ne poglablja v razlike in kontekste različnih izobraževalnih sistemov, zaradi česar je pisanje priporočil na osnovi takih primerjav vprašljivo, pravijo predstavniki ŠOS.

Medtem ko se hrvaški študenti že četrti teden upirajo plačevanju izobraževanja na vseh ravneh in zahtevajo enako pravico do izobrazbe za vse, se podobna debata torej zopet odpira tudi na naših tleh. Zagovorniki šolnin se sklicujejo na ekonomski vidik vedno večjega števila študentov, saj je v času množičnega študija težje zagotoviti dovolj sredstev za vse, poleg tega pa želijo z uvedbo šolnin prevzgojiti fiktivne in večne študente. Nasprotniki plačljivega študija se sklicujejo na ustavno pravico enake možnosti do izobrazbe za vse in šolninam očitajo elitizacijo visokega šolstva, ki mora imeti širšo družbeno in ne komercialne vloge. Sistem odloženih šolnin naj bi veljal za socialno pravično rešitev problema, vendar bi to povzročilo že izhodiščno zadolženost diplomantov, zato ideja o vračilu šolnin po zaposlitvi še ni bila dobro sprejeta.

Spomnimo se tudi ostrih odzivov študentov na poskuse prejšnjih političnih garnitur, ki so želele uvesti sistem plačevanja študija. Tudi ob uvajanju bolonjskega procesa je potekala javna debata o šolninah, kar je vodilo v odločen ne študentske populacije. Podobno držo so študenti zavzeli tudi ob poskusih visokošolskih reform Jožeta P. Damijana in pa v času mandata ministra Jureta Zupana , ko se je zgodila t.i. Črna sreda. Do sedaj so bile težnje vseh političnih garnitur po uvedbi šolnin neuspešne, vendar temen oblak šolnin nad študentskimi glavami očitno ostaja tudi v prihodnje. Slovenija namreč že od leta 1996 čaka, da se pridruži 30 gospodarsko najelitnejšim državam sveta, članstvo v OECD pa sodi med pomembne cilje slovenske zunanje politike.

Vendar vlada ne tega ne drugih priporočil OECD za zdaj še ne želi komentirati, saj kljub curljanju podatkov v javnost poročilo ostaja zaupne narave. Ko bo oznaka zaupno umaknjena, bodo poročilo predstavili tudi javnosti, pravijo na vladnem uradu za komuniciranje. To se bo predvidoma zgodilo šele poleti, ko bo generalni sekretar OECD Sloveniji poročilo osebno predstavil, poroča Dnevnik.