Dolgo me ni bilo. Le zakaj???Me je bilo sram, ker sem tako lepo začela in zdržala 36 dni potem pa me je potegnila razvada kajenja nazaj...Toliko stvari, ki sem jih imela lani, mi ni dalo, da bi lahko to zdražala...morala sem biti močna, da sem stala ob strani očetu, ki je počasi a zagotovo jemal slovo.Morala sem stati mami ob strani, ker je potrebovala tudi ona pomoč in končno sem morala biti močna, ker sem ob sebi imela nekoga, ki mu je pijača pomenila rešitev iz tegob, meni pa hudo skrb in breme....

Tako sem zapadla nazaj in kot Eva naredila ponoven greh...Ta me je stal nekaj sto evrov, pa nekaj zdravja. Sedaj čutim, da je potrebno drastično zagrabit svojo voljo in jo voditi po pravi poti. Povsod vidim oglaševanje...Help organizacija pa še kje...no, jaz potrebujem svojo notranjo organizacijo ...organizacijo volje in uma, ki pa sta sedaj le malček bolj okrepljena po smrti očeta(januarja), po odhodu partnerja(decembra).

Skušala sem z zmanjševanjem, z kajenjem samih cigarilosov(ni papirja), pa sem vseeno kašljala...Tako me je predvčerajjšnjim kašelj le pripravil di tega, da sem se globlje zamislila...STOP!!!!!Ne bom več kadila, ne bom več kupovala sebi strupa...Poskrbela bom za sebe, kar je glavno. Zraven pa bodo srečni vsi moji, ki me imajo radi.

Je še kdo takšen, ki se je te dni odločil za konec kajenja????Oglasi se, mnapiši kaj spodbudnega meni, sebi in drugim, da bomo skupaj zmagali nad to razvado...da rešimo in naredimo nekaj za svojhe zdravje, svoje okolje, za nas same...