prišel je čas ,ko je ogenj v kaminu središče moje pozornosti.čas se počasi umirja.vse že diši po toplem in varnem zavetju doma.ogenj v kaminu skorajda ne ugasne .prijetno je.čas za notranje svetove in meditacije.

večina pridelkov je že pospravljenih v shrambo.zaloge hrane so pripravljene in skladovnica drv se že porablja.čaj in nabrani zeliščni pripravki in kostanj,seveda.jesen je lepa.jesenska jutra in večeri še lepši.uživam in ko ne, se spomnim ,da je zemeljsko življenje lahko minljivo,če ga ne živim v trenutku večnosti.

da,vsak trenutek naj bi bil obred.bog je v malih stvareh.

ko kuham,ko pospravljam,ko pišem,ko komuniciram z ljudmi,živalmi,rastlinami,ko ustvarjam,ko se umivam.vedno opravljam obred svetega trenutka.trudim se zavedati se celote , prisotnosti in moje povezave s stvarstvom.na ta način je moje življenje polno lepega in težave niso težavne,temveč navdihujoče.

zavedam se,da moj dušni plamen dvojček čuti vse, kar se mi dogaja,kot da bi se dogajalo njemu.deliva si vsa čustva in čutenja.

pazljivo izbiram svoja dejanja,besede in misli,kajti on živi posledico mojega življenja in jaz posledico njegovega.preproste in zanimive so resnice .tako zelo preproste,da jih s svojimi učenimi in intelektualnimi umi nikakor nočemo vzeti za svoje.

kako prepozam svojega dušnega sopotnika po datumu rojstva hmm,ne vem.mislim,da je v njegovih očeh prav poseben lesk in nad levo ramo dušnega sopotnika se lesketa svetla točka.jaz pa vem,da v njegovih očeh vidim svoj najlepši odsev,svojo najlepšo podobo,sproščeno in mirno ,zavedajoč se, da sem blizu doma.

mogoče se vse skupaj zdi utopično in sanjavo,preromantično.pa ni .vse temelji na tem. svoje omejitve sem predala vijoličnemu plamenu in tako sem se vrnila na pot udejanjanja svojega božanskega načrta.ničesar več se ne bojim.