Tema je vzgoja otrok. Jaz imam dva otroka in živim sama z njima že kar nekaj časa. Želela vam bi opisati mojo vzgojo. Vzgoja je totalno demokratična in nekateri pravijo, da jim preveč dovolim. Vem, kaj je na stvari, zato se na to požvižgam. Otroci so moji prijatelji(kar zopet eni pravijo, da ne more biti tako-le zakaj?)Med seboj si pomagamo, vsak dela pa svoje delo in vsak ima svoje dolžnosti. Glede zaupanja moram povedati, da sem jima najboljši svetovalec. Sin dosti obiskuje očeta in ga ima zelo rad, jaz mu tega ne bom preprečevala, dokler gre stvar v mejah normale. Drugače pa rečem, kar pač imam. V družini si vse povemo, kar komu gre direktno. Skrivnosti in tabujev nimamo. Delujemo v bistvu na prijateljski bazi......

Sin je hiperaktiven, zato se moramo včasih potruditi, da stvar gre, kot smo si jo zastavili. Kreganje je, kot v vsaki družini, vendar se na koncu pogovorimo in vidimo, kaj je bilo narobe ter to uredimo. Pogovarjamo se ogromno, o vseh temah, tabu tem ni...Kazni so za neubogljive, mogoče kak teden brez stvari, ki ti je najbližja, če naredimo napako, se opravičimo....In če "ponorim" (niti ne morem več, načeloma sem jezna bolj navidezno, ker drugače gredo včasih predaleč), jim tudi povem ,kaj so naredili narobe v tistem trenutku. Največja kazen za te otroke pa je, če jim postanem "samo" mama, kar se je že nekajkrat zgodilo, ker vidijo, kako živi svet z omejitvami. Načeloma to ne traja dolgo, ker ne more noben od nas zdržati tega načina življenjax:px

Moji otroci so precej duhovno odprti, talentirani na področju glasbe in še česa drugega ,to pa zato, ker sem takoj, ko so se rodili, začela gledati na primarni talent in ga razvijati. Oba imata krasen posluh, tamali se sveta glasbe še uči, vidim pa ga kot uspešnega kitarista. Če je možno, jima vedno prisluhnem in po krajši debati ugotovimo, če je stvar, ki jo želita v tistem trenutku uresničljiva ali ne.

Mali je na začetku svoje pubertete in je začel pobirat vse, kar je mogoče, ampak nič hudega, sproti se pogovorimo, kako in kaj. Zavedam se, da imamo vsak svoje napake, ampak nič zato....Z ljubeznijo, razumevanjem, predvsem pa s poslušanjem eden drugega se da vse rešitix:)x

Vir: Vzgoja otrok