socialna anksioznost -po psihološko :p
Zapis je objavil/a cashy
831 ogledov
hja, najprej bi vam rad toplo položil na srce: nikar ne odlašajte z nobeno stvarjo, katero boste prej ali slej morali naredit 
Ker se mi ravno sedaj dogaja ena komplikacija, ki bi bila mnogo manj komplicirana, če bi jo opravil, še preden sem se podal v Francijo. Namreč urejanje štipendij...če si ob prejemu obvestila o odobritvi štipendije, ki zahteva predhodno še pošiljanje dveh potrdil in podpis pogodbe, ne bi rekel, da imam še čas in da lahko kasneje urejam. No, pa sem na to povsem pozabil. Spomnil sem se le, da te štipendije še nisem prejel, čudno pa se mi je zdelo, zakaj ne. In mi lepo po mailu sporočijo, da jim nisem poslal potrdil o vpisu in študijske pogodbe. Ja halo Aleš!? Sedaj pa rabim ta potrdila pošiljati iz Francije, pogodbo pa bo podpisovala moja pooblaščenka 
in niti ne vem, ali naj listine pošiljam z navadno pošto ali s kako priporočeno, ker niti ne vem, koliko priporočena stane, ker je lahko to drag štos...poleg tega pa niti ne bom znal povedat po francosko, da želim bolj sigurno varianto pošte 
Drugič, ne odlašajte z prisvajanjem znanja, ki ga za nekaj potrebujete...sam sem preveč odlašal z učenjem francoščine, zdaj pa imam...tako na pošti kot pri socialnih stikih 
ko bi se je lotil bolj temeljito že lansko pomlad in delal na njej, bi imel že kup znancev, tako pa sem čisto preveč zaprt vase. Za primer danes, ko sem si šel v skupno kuhinjo naredit večerjo ( pogret jogurt s kakavom in narezanimi bananimi v njem, standard pač ) 5 minut sva kuhala z eno študentko, in razen: dober večer in dober tek, rekla ničesar...preprosto nisem vedel, kaj naj rečem, ker po francosko ne bi nikamor prilezel, hkrati pa me je bilo sram govorit angleško Pa ko je res izgledala povsem odprto, dostopno in vse, samo ziniti bi bilo kaj treba 
najbolj čudno pa je, da sem celo nekoliko zadovoljen z majhno zmago, da sem se upal izpostavit in iti v kuhinjo, kjer se srečujejo študenti. Naslednjič bo pa kaj več 
Pogrešam le tisto svojo drznost in prepotentnost, ki sem jo včasih ob dobrem razpoloženju imel in me ni bilo strah pristopiti h kateremu koli človeku, čeprav ga nisem poznal, in začeti debato...le v pravo razpoloženje se rabim dati. In tu v Franciji naj bi bilo navezovanje stikov še toliko lažje. Ljudje so zelo odprti, prijazni nasploh...če se po ulicah ustavim z zemljevidom v roki in gledam okoli, ljudje kar sami pristopijo in vprašajo, če lahko kako pomagajo. V študentskem domu je pozdravljanje med študenti, pridržavanje vrat in ostala vljudnost nekaj običajnega 
No, lažem, da še nisem nikogar spoznal...včeraj sva se v kuhinji srečala z nekim Sircem, z njim sem potem čisto malo govoril nekoliko po angleško, nekoliko po francosko...tudi on se še uči francoščine...mislim, da mu je ime Marik, če se prav spomnim, nisem pa povsem gotov. In, kar je nadvse čudno zame, je on več zvedel o meni, kot jaz o njem...premalo sem ga spraševal Ponavadi so zadeve kontra
res fascinantno 
Reims mi je res všeč kot kraj. Umirjen, prijazen, zanimiv, sproščen 
Odličen kraj za moj tip človeka - penzionističen tip
5 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.