stvari se počasi poklapljajo
Zapis je objavil/a cashy
717 ogledov
ja, stvari počasi prihajajo na svoje mesto. Včeraj zjutraj sva se s kolegico prvič javila na svojem faksu in dobila napotke za napjrej, na koga se lahko obrneva, kar bova potrebovala za faks. Odpeljala sva se tudi na drugo stran mesta, kjer sva se prijavila za obiskovanje tečaja francoščine in športno vzgojo. Me je kar malo presenetilo, ko je bilo za športno vzgojo potrebno odšteti 25€ 
Ne, da nisem vedel, samo pozabil sem. Na srečo sem ravno toliko imel s seboj. Tekom lutanja po faksih na tem ali onem kraju sva srečala tudi "moja" kolumbijca, Meliso in Sergia, ter se odpravili na kosilo. Našla sta namreč (sicer spet na tretjem koncu mesta) eno Kebab zadevo, kjer za 4€ dobiš kebab in še pomfrit 
. Pa je kar fajn zadeva, nasitna in okusna. Kolegica je samo stokala, ker ni mogla ničesar odnesti domov za večerjo in zajtrk. Ponavadi v naši menzi dobi še kako sadje, jogurt in kruhek poleg glavne jedi (ki je nikoli ne poje do konca 
), ki jih odnese v sobo in prihrani za kasneje. Nikoli ne bom razumel, kako lahko ženske tako malo pojedo in preživijo Ne samo preživijo, celo zrediti se jim še uspe
Zvečer pa sva že imela najino prvo uro francoščine. IN kar je še bolj čudno, prvič, ko sva se šla prijavit, sva plac našla takoj. Drugič, ko sva šla tja, pa sva zalutala v tri krasne in se iskala toliko časa, da sva zamudila 15 minut na predavanje. No, na tečajo smo bili celo štirje, čeprav sva mislila, da bova sama. Poleg naju je bil še nek Alžirec, ki vsak dan obiskuje vse stopnje tečaja, ampak začetniškega res ne bi rabil več ter ena Indijka, ki pa je popolna začetnica. No, v četrtek bom šel spet, menda je nekoliko bolj zahtevno, pa me zanima, kako se bo obneslo 
Po tečaju sva se odpravila v bližnji študentski dom, kjer je imela koncert ena skupina, Pina Colada. Mogoče sem jo že omenjal, kot skupina, ki je nastopala v našem domu tisti dan, ko sva prišla v Francijo, pa sva bila s kolegico preveč utrujena, da bi jo šla poslušat. Kolumbijca pa sta jo poslušala, ter pokomentirala, da so dolgočasni. No, nista se dosti zmotila. Prišla sva pol ure prezgodaj, ko so imeli še tonsko probo. In na tonski probi so bili obupni Mi je bilo skoraj žal, da sem prišel...no, ko se je koncert začel, pa so nekako za silo zvozili program. nekoliko plašno, zadržano, vodja je izgledal kot Marjan Novina, pel je fajn, imeli pa so še zasedbo treh afriških bobenčkov, in tisto so res igrali super...bi raje ves čas poslušal te bobne, kot pa pevce No, res, ene par komadov bi rabli še temeljito zvadit, preden bi šli z njimi nastopat. peli pa so nekaj afriških, nekaj ameriških, kako francosko in kako špansko...Je pa ta urica koncerta minila kar hitro. In spet, potom nazaj, sva se spet zgubila In to tako zelo, da se sama z zemljevidom nisva več našla, zato sva rabila vklopit Garmina, ki naju je privedel iz krajev Bogu za hrbtom domov 
Danes pa je bil dopoldan nekoliko len...ja, točno, prejšnji torek sem nekje v centru staknil parkirno kazen, katero ne znam poravnat. Rekli so mi, naj grem na pošto po znamko, ki je vredna toliko kot znaša kazen (na srečo je simboličnih 11€, a še to je odveč, če ni treba, a ne ). Pridem na pošto, kjer mi dajo znamko za ene pol evra in pravijo, da rabim iti do nekega kioska, ali ne vem kakšnega biroja, kjer mi bodo dali tisto pravo znamko za v vrednosti kazni, ki jo napopam na listek s kaznijo in odpošljem. A jaz v Reimsu se ne spomnim, da bi že videl kak biro takšne sorte...kaj jaz vem, kam iti Zaenkrat sem obupal, bom jutri poskušal dalje...popoldan sem nekoliko prespal, proti večeru pa sem sem odpravil na prvo uro telovadbe, in to namreč na odbojko (kam pa drugam)2 urci odbojke, pa sem bil čisto preč 
ne vem, kdaj sem bil že tako brez kondicije...se nekako ne sklada z mojo samopodobo jutri se verjetno spravim še na badminton, če se mi bo dalo...odbojka pa je porazna...nihče nima pojma od pojma, čeprav nas je igralo 7 ekip, skoraj vsaka proti vsaki...in moja ekipa je bila tako slaba, da nas trener sploh ni upal dati igrati proti najboljši ekipi...tam so bili namreč eni trije kitajčki, ki so izgleda odbojko že trenirali, čeprav spet niso bili kaj preveč posebnega...dobri, a ne profiji... igra na 3 podaje je bila našim skoraj španska vas Sicer pa verjamem, da bo naslednjič že boljše...
Mi pa manjka znanje francoščine, da bi se čimbolje vklopil v ekipo in komunikacijo v ekipi. moram pa reči, da so vsi soigralci zelo uvidevni, prijazni, kolegialni...fajn so teli francozi 
Samo tele francozinje v našem štuku v domu se nekaj zase držijo
In po telovadbi sem se počutil utrujeno, a vseeno predihano, in poln elana, da se spravim na delo, učit, ali karkoli aktivnega početi, čeprav me je po večerji nekoliko minilo...med večerjo je bilo nekaj debate z indijcem Ravijem (je razložil, da njegovo ime pomeni sonce), ki si je kuhal večerjo o astrologiji, ki jo je opredelil za znanost, ki zagotovo velja, in da astrologija lahko napove celoten potek življenja. Nam "običajnim" ljudem je znano le kakih 5%, ker bi v primeru,d a bi vedeli vse o našem življenju, to pač ne imelo več smisla. No, glede zadnjega ima vsekakor prav...našega Moldavca Borisa pa je zvil prehlad...res škoda, ko je tak talent za jezike. Pravi, da govori Moldavsko, Romunsko, Rusko, Kitajsko, Angleško in Francosko... in potem ga zvije prehlad, da ne more govort
takle imamo... 
7 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.