francoščina, ajajaj!
Zapis je objavil/a cashy
826 ogledov
S francoščino si še nisva postala ravno najboljša prijatelja.
To je bilo zadnjih nekaj dni več kot očitno. Začenši s sredo, ko sem se po torkovi odbojki odpravil še na igro badmintona. Priključil sem se skupinici treh fantov, s katero si več francoščine od predstavitve in pohvale lepo odigranih iger nisem znal izmenjati. Na srečo je eden od njih govoril malo angleško, tako, da smo si osnovne stvari lahko povedali. Igra je bila za en k... in sem si tudi sam kriv za to. Nisem si mislil, da se bodo leta neigranja tako poznala na kvaliteti igre. ubranil nisem skoraj nobene hitre žoge, še nekateri res lahki udarci so šli popolnoma mimo. Se tolažim, da je to šele ogrevanje in vpeljevanje stare norme, ki se bo naslednji teden pokazala v polnem sijaju 
Naslednji dan sem seveda imel musklfiber 
Kriza francoščine se je nadaljevala v četrtek, ko sva s kolegico obiskala prvo predavanje iz socialne psihologije. Seveda v dobri veri, kako dobro obiskana predavanja so to in kako se bova dobro potuhnila v množico študentov in ostala tiho. Pa je resnična situacija postala vse prej kot to. Najprej sva pol ure sedela pred napačno in prazno dvorano, preden sva se odpravila po tajnico in vprašala, kje sploh so predavanja. Neka študentka naju je odpeljala v pravo predavalnico (ki je naslednjič verjetno sploh ne bova več našla ), vstopila v razred in Voila!, je bilo tam v mali sobici poleg profesorice še 11 študentov. Seveda se je profesorica začela takoj intenzivno ukvarjati z nama. 
V njeni hitri francoščini, ki si ji težko sledil in debatami z ostalimi študenti, komentarji, vprašanji 
Predavanja sicer tematsko zelo zanimiva, a če ne moreš slediti niti rdeči niti...je bila pa razlika med začetkom in koncem predavanja, ki mi daje nekoliko optimizma za naprej 
Na začetku nisem razumel ničesar, proti koncu pa sem se očitno toliko ufural v jezik, da je kak stavek že dobil smisel Predavanja so se zavlekla kakih 10-15 minut preko ure, a to očitno ni motilo nikogar, razen naju, ki se nama je strašno mudilo na tečaj francoščine, katerega sva zaradi predolgega predavanja spet zamudila za 10 minut. Tokrat nama ni pomagal niti tek od parkirišča čez gradbišče in travnike, polnih blata do hišice, kjer je potekal tečaj, da bi prišla ob uri na predavanje. In zlomka, tudi tale začetniški tečaj je bil ravno tako zahteven, kot predavanje, saj je zahteval že odlično razumevanje, poleg tega pa te je profesorica silila k izražanju mnenj, argumentiranju itd....Uh 
Večer, ki je sledil temu tečaju, je bil pa sploh specialen. Kolegica se je zmenila z nekim francozom za večerjo...ne vem, kje preko erasmus strani sta se našla, ker on sploh ni erasmusovec...vendar dela neko bančno prakso v Reimsu. NO, v glavnem, vanj se je ža na prvi pogled povsem zatrapala...kako fino izgleda, kako lepo diši, najraje bi ga takoj pojedla itd, itd 
in tekom večerje, je od zagledanosti pozabila skoraj vso francoščino, ki jo zna bolje od mene, in sem služil nekajkrat moral služit kot prevajalec v francoščino, da je tip pokapiral, kaj ga kolegica sprašuje...ker ni razumel skoraj nič angleščine, jasno pa, da tudi slovenščine ne In celo pot domov je sanjala o njem, kako je hud in oh in sploh, še bolj pa to, kako je prišlo tole čist ob napačnem času, ker si želi do konca mesca imeti mir, da se lepo pripravi na študijsko delo na izmenjavi Očitno je neke sorte mazohistka, tale kolegica...dela vse tako, da se ima čimbolj na trnih
Včerajšnji petek pa spet dan, ležernega pohajkovanja po mestu, popoldan sva šla s kolumbijskim kolegom v center, pogledat razprodaje...in se nisem mogel upreti, da ne bi kupil ene majce, srajce in pulija, ki so bili res ugodni...vse skupaj za 38€...ah, moja stroga racionalnost popušča, mehkužim se 
Nakupili smo si še nekaj vina, sira, klobasic in bagetk, ter si zvečer s kolumbijskimi prijatelji pripravili eno prijetno večerjo, ki je trajala vse do treh zjutraj krasen večer, poln smeha, zmešanih jezikov...govorili smo po slovensko, angleško, francosko, špansko, nemško.......na koncu nisem vedel več, v katerem jeziku naj kaj povem Spoznal sem se z raznovrstno latino glasbo, španskimi frazami, pridružil se nam je še Malek iz Sirije, ki je s želiščnim čajem pozno v noč praznoval odstop Mubaraka pa je padlo še nekaj političnih debat 
Kako dober večer lahko pričara flaša rdečega za 1,5€, šampanjec za 5€, klobasice in razni plemeniti sirčki po 2€. Kolumbijcema sta se sira zdela sicer totalno ogabna...no, vrhunec kulinarike verjetno res nista Sta pa francoska! 
Danes pa nas čez eno urico čaka že nek sprejem Erasmusovcev v nekem hotelu ali mestni hiši, ali kaj vem, kaj je to...še prej pa skočimo s kolumbijci še na hiter kebab, katerega se bomo lotili na "piknik placu" ob jezerčku pri stadionu
Joj, joj, kje je še diploma
4 komentarji
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.