naša družba je vedno širša
Zapis je objavil/a cashy
1.307 ogledov
Ob koncu prejšnjega poglavja sem že omenil, da se odpravljamo na kebab ob malo jezerce in potem na sprejem tujih študentov. Kebab je bil, za uživanje te prečudovite turške hrane ob jezeru je pa zmanjkalo časa 
Na kosilo smo se odpravili tako pozno, da smo morali tisti kebab čimhitreje vreči vase in se podvizati pred Reimško mestno hišo.
Začelo se je z pozdravnim govorom nekega mestnega svetnika, ki je zadolžen za tuje študente in nočno življenje študentov. Kaka huda funkcija 
Nabralo se nas je kar nekaj tujih študentov, menda kar iz 18 različnih držav. Še Kongo je bil vmes, da o Korejcih, Sircih, Rusih, in nekaterih drugih evropejskih državah sploh ne izgubljam besed. Po pozdravnem govoru smo se odpravili na avtobusni ogled Reimsa, tekom vožnje pa nam je vodič predstavil tipične stavbe, nekaj zgodovinskih dejstev itd. Večino povedanega tako nisem razumel
Predvsem meni je bil zanimiv muzej druge svetovne vojne, ki je postavljen v stavbi, kjer je nemška vojska podpisala kapitulacijo in s čimer se je končala 2. svetovna vojna na evropskih tleh. Majhen muzejček, a vreden ogleda 
Bilo je nekaj simpatičnih deklic na tem sprejemu, v mislih imam predvsem eno skupino ruskih kolegic, ki pa niso bile najbolj razpoložene za spoznavanje novih (simpatičnih )kolegov. Po nesreči sem eno skupinico treh deklet zamenjal z nekimi nemkami in sem jim začel šprehat nekaj po nemško, pa so me samo mutavo gledale. No, bile so dve poljakinje in ena slovakinja, ki pa so znale vse angleško in francosko, samo nemško ne Kmalu smo se fajn zaštekali, jih povabili v našo skupinico, pridružili še sirski parček in se dogovorili, da se zvečer srečamo v centru, kjer bomo našli kak nočni klub. Seveda smo se dobili že ob sedmih, šli v nek lokal na "happy hours" znižanih cen piva-katerega sem se rešil z izgovorom, da vozim - nato pa je naša mala skupinica začela iskat kak lušten nočni klub. Našli smo dva, v enem se nismo ravno najbolje počutili, ker je res čudne sorte ambient, v drugem pa smo posedeli nekoliko dlje, začenši že pred deveto uro zvečer, seveda, ko nikogar drugega razen nas ni bilo v klubu nekoliko bolje smo spoznali nove koleg(ic)e, se celo malo naplesali, pa so nas vsi ostali obiskovalci gledali, kot da smo padli z marsa. Vsi ti klubi obiskujejo neki "wanabeji", ki verjetno še niso slišali za ples 
Ker ni bilo pravega vzdušja, smo se kmalu pobrali proti domu, kjer smo se v kuhinji spet družili pozno v noč, ob klepetu, smehu, in sirčku brieju . Nedelja je bila bolj zaspana, drug drugemu smo dali mir, ker si človek rabi tudi odpočiti drug od drugega, če je družbe že preveč smo si nabrali moči za današnji dan...s kolegico sva šla do univerzitetne knjižnice, ki je res super stavba, založena z milijoni knjig, mnogo prostori za mirno branje in študij, res krasna stvar 
Precej manj krasno pa je bilo kosilo v tamkajšnji menzi, precej neokusna hrana, katere namen je očitno le nasititi lakoto, ne pa uživati ob hrani. Nato sva skočila na tečaj francoščine, bilo je precej bolje, kot prejšnji teden, povedala sva že kar nekaj stvari več in bolje 
Napredek je 
Zvečer smo si s kolumbijskimi kolegi spet pripravili "valentinov" večer, ko smo si skuhali vročo čokolado, vanjo potopili hmmm, mushmallows...kaj ti jaz vem, kaj je to v slovenščini...neke penaste klobučke, debatirali o nam všečnih zvezdnikih in zvezdnicah, se smejali na ves glas, lep večer je bil 
Marko in Klemen, če to bereta, v našem supermarketu sem našel Mange v francoščini od Dragon Balla 
S tako literaturo se bom pa res z veseljem lotil učenja francoščine 
8 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.