en bonjour vsem,

tile dnevi v Reimsu so bili prekrasni. Menda pa se bo tako, kot na sončni strani alp, "končno" začelo pravo aprilsko vreme. Tole je bil že čisti junij tule. Sem sam dokaz za tole, s svojo ožgano faco Tako, kot tale smeško, imam nos rdeč, kot jelenček Rudolf

Seveda, kdo bi pričakoval, da bo na začetku aprila sonce že tako močno, da te lahko ožge, kot julija kje na južni, vroči plaži ob morju nekje okrog poldneva očitno se to da. Pa mi ni žal, saj je bil ta dan prav lepo preživet, na izletu v Troyesu. Ta izlet je sicer organizirala Erasmus organizacija za tuje študente, ki jih je pobrala z busom. No, kolegica, jaz, oba kolumbijca in ena Sirijka pa smo se odločili iti kar z avtom. Nas je prišlo pol ceneje, pa še bolj svobodni smo bili glede urnika. Na GPS-u nam je uspelo najti pot do vmesne postaje nekje na pol poti v mestecu Chalon. In kako mestece je to! Tako lepo zgodovinsko, z nekaj prekrasnimi cerkvami, katedralo...vse to v gotskem stilu. Nekatere ulice so še takšne, kot da bi obstale v času iz kakega 18. stoletja...res izjemno lepo, umirjeno, pa kljub soncu v dopoldnevu še dokaj hladno.

Naslednja postaja pa je bila že Troyes. To mesto pa me močno spominja na Reims, saj je staro mesto jedro precej obsežno, a za razliko od modernih trgovinic v Reimsu, se tam bohotijo tradicionalne trgovinice z spominki, veliko restavracij s tradicionalnimi Trojanskimi klobasami (ne krofi ) in palačinkarnice. V času kosila smo srečali skupino, ki je potovala z busom. So nam povedali znaimivo zgodbico s potovanja. Kmalu po štartu busa se jim je iz klimatizacijskega sistema začelo kaditi, po tleh pa jih je zalila voda. In šofer ni mogel nič drugega, kot da je obrnil, odpeljal domov in zamenjal avtobus Kaj takega pa še ne, da se ti "vžge" klima No, oni so sledili načrtu potovanja, šli na voden ogled katedrale, kjer jim je predaval isti stari gospod, kot nam pri obisku Katedrale v Reimsu. Pač gospod sicer prijazen, a ga nisem razumel nič. V tistem momentu sem bil hvaležen, da smo šli privat in se nam ni bilo treba držat skupinice in vodiča. Na poti do katedrale smo našli en mali parkec z vodometom, se posedli na klopice, v opoldanski vročini pa že malo čofotali po bazenčku vodometa...za kako urico smo se tudi polegli po klopcah kot kaki klošarji...no in najverjetneje tam sem staknil "Rudolfov kompleks" .

popoldne smo še nekoliko pohajkovali po mestu, proti večeru pa se odpravili domov. In bučko jaz nisem znal nastaviti GPS-a tako, da bi ignoriral cestninske avtoceste. Tako smo se jim poskušali izogibati po avtokarti, bolj ali manj uspešno smo ovinkarili nekaj časa, ponesreči pristali v čistem centru mesta Vitry pred njihovo katedralo...no, ne bom komentiral dejstva, da sem danes na GPS-u nalašč šel gledat, kako najti nastavitve za odklop avtocest...ja, in uspel v 10 sekundah...v soboto na izletu pa po najboljši volji nisem uspel najti teh nastavitev...in smo križarili sem in tja, na koncu pa se vseeno nismo izognili 2 cestninama Na srečo sta bili poceni Zaradi prepiha ob odprtem oknu, da smo hitreje hladili avto, sem med vožnjo staknil še glavobol...in po vrnitvi domov sem samo še padel v posteljo, brez lekadola pa ni šlo, da bi zaspal...in 15 minut po tem, ko sem se spravil v posteljo začne kolumbijec trkat na moja vrata. Meni pa je v glavi razbijalo, kot da bi stal ob delujočem zvonu v zvoniku katedrale ne, ni se mi dalo vstati, sem bil preveč ckrnjen. A potem me pokliče po mobitelu..AAAaA, moja glava!!! Seveda me je spraševal, če grem kaj ven na žur mislim, da je bil odgovor jasen

naslednji dan sem bil že čisto ok. dopoldne prelenaril, popoldan pa me je slovak Branjo povabil na drsanje. Ni mi bilo treba dvakrat reči...super je bilo. Zatem pa sva šla še na obisk v lunapark (ja, neverjetno, še kar je tam! ) In tokrat sva celo skupaj riskirala 15€ v eno igro z žetoni, kjer sva naštudirala strategijo, kako morava igrati, da bova dobila čimveč...prodajalka nama je celo dala nekaj ekstra žetonov in že eno tablico s kreditnimi točkami, ki se jih zbira pri tej igri na žetone...in uganite kaj?! Popušila sva ne veliko!!! Dobila čisto nič, za tisto kreditno tablico, ki nama je bila podarjena, pa sva dobila en vžigalnik...verjetno najdražji vžigalnik, kar bi jih kdaj kupil, pa še tega ima sedaj Branjo no, kakorkoli, tolažim se z mislijo, da me je tale (dokaj poceni) izkušnja še bolj utrdila, da v casino ne zavijem nikoli in ne zapravim za te zadeve čisto nič. Jasno, da so narejene tako, da v vsakem primeru popušiš, razen, če imaš res ogromno srečo Mogoče me ta izkušnja v prihodnje obvaruje kakih večjih izgub v igralništvu Na poti nazaj pa sva srečala kolumbijko in mojo kolegico, nakar nama kolumbijka postreže z zgodbo o svoji prijateljici, ki vedno dobi na igralnih avtomatih, kadar gre igrat...a to gre redko, ker verjame, da bi jo ob pretiranem pohlepu sreča hitro zapustila...in jaz to verjamem no, je pa Kolumbijki za rojstni dan pri vložku 5€ priigrala 100€ in ji za to priložnost kupila lepo jakno

tudi z diplomo se lepo razvija. Nekoliko sem bil presenečen, ker sem iz Bruslja dobil pošto z angleško verzijo vprašalnika, ko sem bil prepričan, da dobim francosko...no, vprašalnik sem dal prevesti in ga že dobil nazaj (hvala, Marko ), dobil pa sem že tudi prve kontakte študentov informatike...upam, da mi bodo ti dale kontakte tudi svojih kolegov...

Danes pa sem začel že pripravljati spletni vprašalnik v francoščini, ki ga bom poslal tem francoskim študentom...zaenkrat se vse razvija v pravo smer...naj tako tudi ostane (in hkrati potrkam na les).