Ris
Zapis je objavil/a Iknee
2.154 ogledov
Slutila sem, da je prišel. Skalna stena je tam in skrivenčene bukve so majhne, ker nimajo zadosti zemlje, spodaj pa goste smreke zakrivajo vas. V tej pečini gnezdi par krokarjev, že leta. Poznamo se. Kadar grem v hrib, priletita za mano in zakričita v pozdrav in potem kakšno rečemo. Pravzaprav sta mi onadva povedala za risa. Ko sem šla zadnjič pod pečino v gozd, sem čutila njegov pogled. Videla pa ga nisem. Zvečer je bil gozd za hišo spet nemiren in sem vedela, da se potika naokoli. Čez dva dni je mlajši sine našel srnino mrhovino. Res je bil On. Ris. Precizen, oster plenilec, ki ne hlasta po živali kot pobegli vaški psi, ampak ubije z enim zamahom, odpre in poje kar mu tekne. ostalo pusti lisicam. Saj sem ves čas vedela, da je tukaj, ampak me je dokaz vseeno presunil. Čudna mešanica veselja, da je divjina tukaj, pred mano, še vedno ohranjena in pretresenosti nad smrtjo tega bitja me je preplavljala, ko sem kar stala tam in drgetala nekje globoko v telesu ... Kljub vsemu, kar vem o risih, sem globoko v kosteh čutila tisti prastrah in spoštovanje pred plenilci divjine ...
5 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.