Skoči na vsebino

Ikneejin blog

  • zapisi
    3
  • komentarjev
    10
  • ogledov
    9.941

Samsara in bolečinska jedra generacij


Iknee

4.857 ogledov

Bolečinsko jedro je preplet zgostitev energij v človekovem bitju, iz katerih izhaja občutenje bolečine. Energije bolečinskega jedra so lahko zelo močne, lahko dobesedno ugrabijo človekovo bivanje in doživljanje tega trenutka in človekovo zavest in čustva preplavijo energije bolečinskega jedra, popačijo njegovo doživljanje sedanjosti in močno vplivajo na odnose z drugimi, na to, kaj človek privlači v svoje življenje in kaj zdrsne mimo. Bolečinska jedra segajo preko individualnih bitij v kolektivna polja - družine in tudi širše skupnosti. Tako imajo kolektivna bolečinska jedra tudi ljudstva in narodi, kjer individualna bolečinska jedra sevajo in se povezujejo v nadosebnih ravneh.

Ljudje z močnim in aktivnim bolečinskim jedrom ga izražajo navzven, sevajo v okolico. Če je tega zelo veliko, ne morejo predelati sami in v enem življenju in bolečinsko jedro bodo prenesli na svoje potomce ali druge ljudi, ki so povezani z njimi. Starejša kot je duša, večja je njena sposobnost predelave bolečinskih jeder. Nekatere mlajše duše v mreži duš, ki so povezane preko bolečinskih jeder, delujejo le kot ojačevalci bolečinskih jeder in zelo malo predelajo. Nekatere starejše duše najprej zelo ojačajo bolečinsko jedro in zato zelo trpijo v družinski situaciji, v kateri morda kdo drug ne bi dobil tako hudih duševnih ran. Niso namreč vsi otroci enako dovzetni za bolečinsko jedro. So otroci, ki to jedro dobesedno potegnejo vase, ki imajo že vnaprej pripravljeno osebnostno strukturo tako, da jedro dobesedno vsrkajo, jedro se veže vanjo in lahko zelo močno okrepi. To so izjemno občutljivi otroci, ki nimajo zaščitnih mehanizmov umika ali odboja ranitvenih energij ali pa imajo globoko v sebi podzavestno prepoved umika in zaščite. Pogosto so taki otroci v družinah grešni kozli, strelovodi. V krogu samsare in generacijskih povezav so na vrsti za predelavo družinskega bolečinskega jedra.

Pri razreševanju in zdravljenju bolečinskih jeder postoma ozaveščamo in razrešujemo to, kar naše bitje veže z bolečinskim jedrom ali ga celo hrani in krepi. Najprej so to prvotna čustva, neposredno ujeta v bolečinsko jedro - ločujoča (t.i. "negativna") čustva, ki imajo razdiralni naboj: strah in jeza. Drugotna čustva, ki krepijo bolečinsko jedro in delujejo na ravni sevanja bolečinskih v polje odnosov so prezir, maščevalnost, zavist. Drugotni čustvi, ki močno vežeta človekovo bitje z bolečinskim jedrom in preprečujeta raztapljanje in zdravljenje, pa sta sram in občutek krivde. Tudi sram in občutek krivde sta vpletena v tisti del bolečinskega jedra, ki seva v polje povezav med ljudmi - torej na ravni partnerstva, družine ali tesneje povezane skupnosti. Krivda popolnoma ohromi človekovo sposobnost ozdravljenja in v tesnih odnosih tudi močno ovira zdravljenje bolečinskih jeder otrok starša, obremenjenega s krivdo.

Na ravni ego vlog, ki jih prevzemamo v medsebojnih odnosih, pa bolečinsko jedro ohranjajo in lahko celo krepijo vloga Žrtve, Pravičniškega Preganjalca in tudi vloga Reševalca.

Kaj razrešuje in zdravi bolečinska jedra? Na ravni prvotnih čustev je to žalost. Ko človek z bolečinskim jedrom pride do žalosti, ga ta preplavi kot morje, ki raztaplja in odplavlja bolečinsko jedro. Solze dobesedno raztapljajo in odplakujejo bolečinsko jedro. Žalost vodi v neposreden stik in občutenje Duše, to pa odpira vrata sočutju in ljubezni. Na mentalni ravni in ravni višjega razumevanja vodi zdravljenje bolečinskih jeder razumevanje povezav individualne samsare (krogov reinkarnacije) in karmičnih povezav med generacijami ter vloge človekove individualne duše v skupinski duši (t.j. duhovno bitje, ki zastopa nadosebna polja partnerjev, družine in širše skupnosti). Na tej stopnji je dejavno odpuščanje. S tem človek raztopi bolečinska jedra, ki so kakorkoli povezana z njegovim bitjem, ne zapleta se več v bolečinska jedra drugih ljudi in jih seveda tudi ne prenaša več v naslednje generacije. S tem pride tudi potrpežljivo razumevanje, da se pri zdravljenju bolečinskih jeder ne da preskakovati faz, prehitevati in tudi nikogar pripraviti do tega, da bi pohitel na tej poti in, na primer, odpustil, preden je dozorel za to. Zdravljenje bolečinskih jeder je proces in rabi svoj čas.

Kako pomirjujoče deluje spoznanje, da sem Duša, duša pa ima čas, toliko časa kot je potrebno, duši nikoli ne more zmanjkati časa, ker je nadčasovna... Ja, lahko se usedem k reki in si vzamem čas in se popolnoma povežem z Njo, vstopim v Celoto, v kateri se razblinjajo bolečinska jedra. Ko se vrnem, jih lahko vidim v ljudeh, lahko jih sočutno zaznavam, razumem, vendar me ne potegnejo več v svoje temne vrtince. Niso več moje osebne.

5 komentarjev


Recommended Comments

Hvala :-)

 

Silvija, pravzaprav je ta zapis iz glave, nekakšen poskus kratke sinteze tega, kar vem, kako to vidim, kako si to skušam razumsko predstavljati - en tak blueprint zame za razumevanje in zdravljenje (pa če bo mogoče še komu kak namig koristil na njegovi poti). Ja, o vsakem odstavku bi se dalo napisat poglavje v knjigi - ki pa je ne poznam prav v taki obliki, zapisano je zbrano iz vseh vetrov, mnogih knjig, ki sem jih predelovala in povezovala z vsakokratnim doživljanjem in procesih pri sebi in svojih bližnjih. Nekaj pobranega, nekaj svojih povezav, videnja in razumevanja, torej. Če te kaj konkretno zanima, pa lahko še kaj napišem, kot pač sama najbolje vem in znam, če se bom spomnila, kje sem kaj več prebrala o tem, pa bom tudi zapisala. Sam pojem bolečinsko jedro je pa dobro opisan v delih Eckarta Tolleja. Precej o strukturi človekove psihe sem si razjasnila v knjigi Sri Aurobinda Integralna joga, pa v delih Junga ... pa iz člankov s področja integrativne in transpersonalne psihologije.

Link to comment

Aha, kapčam ja. No saj, nekak sem tudi jaz v zadnjem času začela sledit tej sledi in sem zato vprašala. Gradiva je kar nekaj, a kakšna ideja viška ne škodi. Hvala za odgovor.

Link to comment

Kako pomirjujoče deluje spoznanje, da sem Duša, duša pa ima čas, toliko časa kot je potrebno, duši nikoli ne more zmanjkati časa, ker je nadčasovna... Ja, lahko se usedem k reki in si vzamem čas in se popolnoma povežem z Njo, vstopim v Celoto, v kateri se razblinjajo bolečinska jedra. Ko se vrnem, jih lahko vidim v ljudeh, lahko jih sočutno zaznavam, razumem, vendar me ne potegnejo več v svoje temne vrtince. Niso več moje osebne..

 

Ja, ko sedeš nekje ob reki, jezeru ali tistem, zame skoraj čudežnem sinjem morju, te preplavi taka izpolnjenost, o kateri je (zgoraj omenjani) Tolle nekoč zapisal v knjigi Živeti v sedanjem trenutku takole:

 

"NIKAR NE IŠČITE MIRU. Ne iščite nobenega drugega stanja, temveč ostanite v tem, v katerem ste; sicer boste notranje navzkrižje in nezavedni odpor le še povečali.

 

Odpustite si, da niste v miru. V trenutku, ko boste popolnoma sprejeli svoj nemir, se bo ta spremenil v mir. Vse, kar zares in povsem sprejmete, vas popelje tja, k miru. To je čudež predaje."

 

 

Link to comment

Pridruži se debati

You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar ...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...