Niso otroci krivi, če so se starši med seboj varali in nimamo vsi iz ene družine istega očeta. Ali pa je ta oče svoja semena sejal tudi drugje in imamo v drugih družinah sorejence. Niso. Niso krvi niti, ko to odkrijejo in povejo naglas. Nimajo nas pravice takrat obtoževati ali nam nalagati občutke krivde in odgovornosti. Koneckoncev jih nihče ne obtožuje. Imamo samo pravico do resnice.

Prav tako nismo otroci krivi, če so nas zlorabljali. Ne glede na to, da smo si jih sami izbrali še pred spočetjem, da smo podpisali dogovor, bi se oni lahko še vedno odločili drugače. Na Zemlji ima vsak svobodno voljo odločanja ne glede na to kaj je podpisal kot duša preden se je rodil. In kot otroci se nismo mogli ubraniti, še posebno ne, če so nas omamljali in ustrahovali ne le z besedami ampak celo z orožjem. In verjemite, da mora imeti tudi odrasli otrok veliko poguma ko razkrije resnico in se z njo sooči in spregovorio njej. Ker ta odrasli starš je velikokrat še vedno živ in grožnje in ustrahovanja iz otroštva so še zelo živi. Ko se zaveš, da je odgovornost in krivda na drugi strani je veliko lažje. Ne glede na posledice, ki sledijo. V tem trenutku je pomembna le resnica. Ali je kdo tistega otroka vprašal ali želi biti zlorabljen, kako bo preživel zaznamovan celo življenje? Zakaj bi zdaj storilca spraševali ali bo preživel in kako bo živel, ko bo prišla resnica na dan?

alenkakeber.com