http://www.sproscena.si/wp-content/uploads/2014/09/woman.jpg

S Sonjo delava na njeni samopodobi in razloži mi, da njen odnos z hčerko ni najboljši. Hčerka se je odselila od doma, bila nekaj časa s partnerjem, se razšla, se nato vrnila domov in sedaj išče službo in boljšo prihodnost v tujini. Sonja misli, da bi hčerka lahko dobila službo in bila srečna nekje bližje doma. Glede na to, da njun odnos in komunikacija nista najboljša, je velikokrat v občutku krivde, da je v preteklosti naredila veliko napak in ni bila dobra mama.

To se kar pogosto dogaja večini naših mam. Kako lahko to rešimo in pozdravimo?

Najprej moramo razumeti, da je namen našega življenja pridobivanje izkušenj. To pomeni, da se rodimo z namenom, da bi imeli v tem življenju neko izkušnjo, da bi nekaj prepoznali, se nekaj naučili. Življenje vse prevečkrat jemljemo črno-belo, kot bitko za življenje in smrt. Naše življenje pa je samo izkušnja, ki smo si jo kot duša izbrali preden smo se utelesili oz. rodili na zemljo.

Zakaj si duša izbere takšno izkušnjo oziroma šolo; ali je to posledica neke lekcije, ki jo mora nadaljevati, odplačati ali pa si je to izkušnjo izbrala zaradi radovednosti in raziskovanja, v tem trenutku niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da razumemo, da se v dani življenjski situaciji oz. danem življenju nahajamo zato, ker smo se na nekem nivoju za to odločili, ne glede ali se tega spominjamo. Večina se itak ne. Pomembno je, da razumemo, da se vse dogaja po nekem ključu.

Duša si, preden se utelesi, izbere svoje starše, okolico kjer se bo rodila in na nek način začrta smernice njenih izkušenj. Če to sprejmemo, potem lahko razumemo, da so si tudi naši otroci kot duše izbrali nas za starše, ker smo ustrezali njihovi željeni izkušnji. To pomeni, da je njena hčerka kot duša vedela na katerem nivoju, s kakšnim znanjem in izkušnjami je v tem trenutku njena “bodoča mama” in seveda na podlagi tega lahko predvidevala na kakšen način jo bo mama vzgajala. Mama je v tistem trenutku imela toliko znanja, kolikor ga je pač imela in je naredila maksimalno, kar je bilo v njeni moči, da bi bila najboljša mama. Seveda pa je njo vzgajala njena mama, ki pa tudi ni imela znanja in jo je vzgajala na način, kot je ona razumela, da bi bila najboljša mama.

Duša, to pomeni “vaš bodoči otrok” ima te informacije in si izbere tebe za svojo mamo, ker želi specifično izkušnjo v specifičnemu okolju. In potem ko se dete rodi in začne rasti, pa se seveda začneta akcija in šolanje. In vsak reagira pa svojih najboljših zmožnostih, najboljšemu razumevanju življenja in znanju, ki ga ima na voljo.

Če vse to razumemo, potem lahko sebi odpustimo nekatere napake, ki smo jih storili kot starši, ker pač v tistem trenutku nismo imeli več znanja, včasih boljših živcev, več potrpežljivosti in pozitivne energije. In naši otroci so si izbrali nas za svoje starše, to pomeni, da itak nihče ni ničesar kriv in je vse na nek način že naprej urejeno, da vsi skupaj vključeni dobimo neko izkušnjo in se iz tega nekaj naučimo.

To razumevanje je pot do osvoboditve in svobode. Sami kot starši smo v danem trenutku reagirali na najboljši možni način kot smo imeli znanje in ni nobenega razloga, da sami sebe obtožujemo in občutimo krivdo.

Čas je, da zadihamo in gremo naprej. To pa spet ne pomeni, da lahko s tem pogledom na življenje opravičujemo vsa naša dejanja oziroma kar nadaljujemo z takim obnašanjem. Če smo v preteklosti naredili napake, se moramo na teh napakah naučiti, se ne obtoževati in se pomakniti naprej. Pomembno je, da se naučimo in smo se pripravljeni spreminjati in spremeniti. Narobe je če sebe ves čas opravičujemo, da itak nismo imeli znanja, sedaj pa kljub temu, da to znanje imamo, ne naredimo ničesar. Če nečesa ne veš, potem ne moreš biti kriv, ko pa dobiš informacijo in znanje, pa si odgovoren/a, da stvari začneš delati drugače!

Sonja je bila v tistem trenutku najboljša mama, kot je bila sposobna biti in sedaj ni čas za opravičevanje za nazaj, ampak je namen, da z novim znanjem postane od danes naprej še boljša mama na nov način!

Življenje je čudovito, ko imamo mi čudovit pogled na življenje in včasih je potrebno samo malo, da spremenimo perspektivo in v naše življenje zopet posije sonce.

Vir: http://www.sproscena.si/mislim-da-nisem-bila-dobra-mama/