Marjetice...
Že od malega so mi rekli, ko mi je bilo na travniku žal, če sem stopila na marjetico, da če pohodiš marjetico, se vedno spet postavi pokonci. In to mi je vedno v mislih.
Če pohodiš Marjetico, se bo vedno postavila nazaj pokonci.
Kaj pa če bi rasla nekje, kjer je ne bi mogli pohoditi? Na kakšnem robu, pod grmom, skrita pod listjem?
Ne, najlepše in najzanimivejše je vendar na sredi travnika, kjer sije sonce, kjer brenčijo čebele, pojejo ptice in kjer dišijo ostale cvetlice.
Resda lahko prikoraka kakšna krava ali ovca in jo pomuli.... Hja!
Korenina in nekaj listkov vedno ostane, da lahko požene nov cvet.
Kako lahko preprosta logika drobcene cvetke, male marjetke, da energije in volje do življenja!
Krasno! To je res krasno
Še dobro, da sem Marjetica
2 komentarja
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.