Ko delamo vaje ali kakorkoli drugače krepimo oči, moramo počasi zmanjševati dioptrijo v očalih. Po vajah se stanje očesa nekoliko izboljša in če takoj spet nataknemo očala z maksimalno dioptrijo, se oko takoj prilagodi nanje in trud je bil zaman.

Zato poiščimo kaka stara očala z 0,25 ali 0,5 nižjo dioptrijo. Ko bomo s temi videli dobro, zopet poiščemo šibkejša očala (če ne drugače- v DM imajo poceni očala)

Marsikdo od nas ima oči preobčutljive na svetlobo in enostavno ne more več brez sončnih očal. To za oko ni normalno. Oči sčasoma postanejo vedno bolj občutljive na svetlobo , kar vodi do poslabšanja vida in višje dioptrije.

Sončna svetloba krepi našo mrežnico, vidne celice se aktivirajo. Raziskave kažejo, da imunski sistem spodbuja prav UV svetloba, ki jo sprejemamo prek oči.

Pomembno je le, da se zaščitimo pred premočnim žarčenjem – na močnem soncu ( na snegu, v visokogorju – vedno kadar bi morali oči pripreti) – zaščitimo se s temnimi in kvalitetnimi stekli, ki zaprejo dostop tudi od strani, sicer nam v – zaradi temnih očal razširjene zenice – od strani vpada v oči še več žarkov.

(Že lanska in tudi letošnja moda ponuja ukrivljena očala, ki nudijo zaščito tudi od strani)

Vaja omogoča navajanje oči na močnejšo svetlobo in stimulira očesno mrežnico.

V začetku sončimo oči s šibko sončno svetlobo, vedno pa do 11 ure dopoldne ali po 15.uri popoldne. Namesto sonca lahko uporabljamo svetila, ki niso tako močna, da bi slepila. Svetlobo postopoma povečujemo.

Prva vaja:

Postavimo se tako, da smo s telesom delno na soncu, delno v senci. Zapremo oči, vrat je vzravnan, dvignemo glavo in s telesom polkrožimo v levo in desno – izmenično na sončno in senčno stran.

Vajo ponavljamo tako dolgo, da so zaprte oči popolnoma navajene na sončno svetlobo. Ponavadi je za to potrebno nekaj minut.

Potem se postavimo na sonce in vajo ponovimo. Vadimo, dokler se oči navadijo na svetlobo.

V nadaljevanju postopoma pričnemo odpirati oči, tako, da gledamo navzdol, nato pa pogled ob nihanju postopno dvigujemo.

Druga vaja:

Sedimo ali ležimo na soncu, sproščeno, z zaprtimi očmi. Na zaprtih vekah čutimo sončno svetlobo in toploto. Predstavljajmo si, da sonce prodira v naše oko in poživlja miljone vidnih celic, ki so v njem.

Krožimo z glavo v smeri urinega kazalca »okoli sonca« - kot bi imeli na nosu svinčnik in bi z njim hoteli obkrožiti sonce. Pri tem smo pozorni na barve, ki se nam pojavljajo v očeh....

Previdno odpremoi oči in smo pozorni na naš pogled, barve, dojemanje svetlobe....