Mak - BERNSKI PLANŠARSKI PES
Tukaj je nekaj podatkov o tej pasmi. Iz svojih izkušenj lahko povem, da je zelo priljubljen družinski pes. Vedno je rad med ljudmi. Zelo je prijazen in učljiv. Sicer ni pes čuvaj, ampak vedno z laježem opozori na obiskovalce. Potrebuje nekaj nege, ker ima daljšo dlako. Mi kakšnih velikih težav z njim nismo še imeli, aprila bo star 5 let.
ZGODOVINA PASME
Tudi bernski planšarski pes bi v 19. stoletju najbrž izumrl, če ne bi Franz Schertenleib, raziskovalec zgodovine švicarskih planšarskih psov, našel nekaj dobrih primerkov na bernskem območju. Pasma je dobila sedanje ime leta 1908.
OSNOVNI PODATKI:
DEŽELA IZVORA Švica
ČAS IZVORA stari vek/20. stolelje
PRVOTNA UPORABA pes za vleko
DANAŠNJA UPORABA spremljevalec
ŽIVLJENJSKA DOBA 10-12 let
DRUGO IME Bemer Sennenhund
TEŽA 40-44 kg
PLEČNA VIŠINA 58-70 cm
Bela barva na prsih se ponovi na glavi, šapah in konici repa.
Prednje okončine so robustne.
Blesteča se črna dlaka je bujna, dolga in ravna.
Priljubljenost tega psa naglo narašča tako v Evropi kot v Severni Ameriki.
V 30-ih letih 20. stoletja so posvečali številni vzreditelji pri vzreji veliko pozornosti težkim in za obrambo sposobnim psom, kar je pustilo v nekaterih vzrejnih linijah sledi šibke ga značaja, za katerega je značilna popadljivost. Tudi vzreja iz ozke genetske osnove je povzročila določene zdravstvene težave, zlasti ramensko ohromelost. Bernski planšarski pes pase živino in vleče vozičke, lahko se uči poslušnosti in je uspešen razstavni pes. Ta velikan je sicer lahko ganljivo vdan, vendar najbolj sodi v roke izkušenega vodnika.
2 komentarja
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.