Raziskujem teme na LF in kukam noter in berem kaj vse smo že napisali, predebatirali, razmišljali...

In so stvari, ki jih nikakor ne moremo in jih po mojem tudi ne bomo nikoli dorekli. Ker najbrž ni tako mišljeno..

Vse več stvari zahteva drugačnega človeka. Človeka, ki se je začel prebujati, razvijati v duhovnem smislu, na kakršen koli način pač- vsak po svoje. Vsemu, kar se z veliko naglico dogaja na nekaterih področjih okoli nas, lahko sledimo le, če smo začeli spoznavati sami sebe in druge skozi smisel našega bivanja tukaj in zdaj..

Človek ne bi bil človek, če ne bi želel vsaki stvari nalepiti etiketo »prav / narobe«, »koristno /nekoristno ..«pravično / nepravično«..... Tu mislim predvsem na večne dileme o zdravilstvu, o samozdravljenju, o duhovnosti, o različnih poteh .... Z željo po zaščiti ljudi pred tem in onim.... Kdo pa je tisti, ki bo razsodil kaj je kaj...? Mislim, da ga ni in si ne bi smel vzeti te pravice. Eni ljudje prisegajo na nekaj, spet drugi taisto stvar obsojajo... Dejansko tudi nekomu nekaj koristi, drugemu škodi. Glede na svoje izkušnje vidim, da enostavno ne gre drugače kot da slediš notranjemu občutku – poplava vsega je enostavno že prevelika.

Bo to, da bodo morali imeti zdravilci »šole« stvar in prijavljeno dejavnost rešilo? Še vedno jih bo cel kup brez tega in še vedno bo cel kup ljudi hodilo k njim.

Zato menim, da prihaja čas, ko se bomo morali ljudje poglobiti vase in si pridobiti tisti notranji posluh, intuicijo, da bomo sami začeli izbirati kaj je za nas same primerno v tistem trenutku in kaj ne...

Vsaka oseba je duša zase in če verjamemo v naše poslanstvo tu na zemlji- ki se tiče predvsem nas samih, potem se pač vsak srečuje s stvarmi, ki mu pomagajo k spoznanjem... Pa naj bo to dober ali slab zdravilec, bolezen ali zdravje, duhovna skupina ali le dobra knjiga, pogovor s prijatelji , ki ti odpre pot......

Hočem reči, da je večina debat okoli vsega tega jalovih. Vsak zagovarja svoje, človek pa je unikatno bitje, za katerega težko kdo določi kaj je ravno zanj najbolje.... Vse te debate so tako razumske in na vsak način težijo k temu, da se loči stvari na črno-bele, kar pa nikoli niso bile. Ko gledam TV ali berem časopisje, se mi dobesedno upirajo te debate, ker se mi niti ena niti druga »stran« ne zdi iskrena in »odprtega srca« ali kako naj to imenujem. Nekdo je omenil, da izbira oseb za debato ni bila najprimernejša..... ampak ali sploh je kje kdo, ki je primeren?... Sploh obstaja?

Primer, ki je tipično nesmiselen...... debatirati o postu... kako je škodljiv ali pa kako je koristen. Zdravniki absolutno proti, zdravilci v glavnem za.... V resnici pa se enostavno ne da reči, za koga je škodljiv in za koga koristen. Preveliko vlogo igra namreč pri vsem skupaj vsak posameznih posebej – njegovo stanje- pa ne samo zdravstveno, njegova notranjost, njegov odnos do vsega.... Še tako šibek človek, že odpisan, se lahko s postom pozdravi , na drugi strani pa lahko nekomu drugemu, ki sploh ni bolan, post škoduje....

Podobno je z zdravilci... verjetno večjo vlogo kot samo zdravljenje, igra vera v zdravilca, ki lahko sproži čudežni provces samooozdravitve.... Pravil enostavno ni in nihče jih ne more določiti.

Resda je zelo težko ali celo nemogoče pričakovati, da bi večina ljudi sama začutila kaj je za njih dobro in kaj ne...... Ampak žal drugače ne bo šlo.... Še tako stroga regulativa se vedno izjalovi, pa tudi s strogo regulativo lahko izpade »najboljše«... enostavno ne gre tako. Ko bomo ljudje izostrili svoje čute in intuicijo, se bo kaj hitro opravila selekcija povsod tam, kjer je danes prevelika in mnogokrat neprimerna ponudba.