Moja noni je kot otrok
Zapis je objavil/a ajtak
821 ogledov
Končno doma. Dočakala. Končno spet s svojo noni. A glej! Moja noni je nekoliko drugačna. Sprašuje smešne, nepomembne stvari, kar naprej samo govori in ne vidi, da se z mami nekaj pogovarjava, včeraj sva bili pri babici, pa je tudi ves čas govorila, da niti babi ni prišla do besede. Nekako je drugačna. Bolj zmedena. Saj se mi je že prej parkrat dozdevalo. Da se ... stara. 
Včeraj in danes zjutraj so se moji odzivi gibali med sprejemanjem in nestrpnostjo, saj ena moja stran ni hotela takšne noni. Komaj se je zadrževala, da ni kaj vzrojila. Druga stran je govorila: počasi, pomiri se, nisi naspana, stara je. In danes sem ubrala drugačen odnos. Ko me je zjutraj zgrabil želodčni napad (imam gastritis), mi je dajala kopico nasvetov in spet samo govorila. Po eni strani mi je bilo malce smešno, ker je govorila take splošne stvari, ki jih nekako vsi vemo - golo komentiranje situacije in nevemkolikokratna ugotovitev, da je tole verjetno zaradi medu, ki sem ga pojedla na prazen želodec, ker me je peklo grlo. Vedela sem, da moram samo pojesti obed Kollath, moj rešilni zajtrk (o katerem sem pisala na forumu pod "poseben kruh"). O tem zajtrku sem ji ravno snoči pripovedovala, pa sem ji morala spet na novo. Na trenutke je vedela, o čem govorim in na trenutke ne. Potem pa se mi je od znotraj nekaj premaknilo. Noni jutri gre. Ni važno, kakšna je sedaj, takšna je in če jo imaš tako rada, jo imej tudi takšno. To je vse, kar imaš sedaj od stikov z njo, ne nori in se zberi. Saj ni nora, verjetno pač že nekoliko pozabljiva. In sem se začela z njo ukvarjati kot z otrokom. Ves čas sem razlagala, kaj in zakaj počnem. Kot kuharji v svojih oddajah. Kot otroka jo je pritegnilo, začela me je poslušati in naenkrat, kot bi se obrnilo - je postala spet bolj "prisebna". Ko sem se jaz "spustila" na nek bolj otroški nivo, se je ona spet lahko počutila odraslo. In sem zelo vesela, da sem to naredila. 
Rada jo imam! 
Včeraj in danes zjutraj so se moji odzivi gibali med sprejemanjem in nestrpnostjo, saj ena moja stran ni hotela takšne noni. Komaj se je zadrževala, da ni kaj vzrojila. Druga stran je govorila: počasi, pomiri se, nisi naspana, stara je. In danes sem ubrala drugačen odnos. Ko me je zjutraj zgrabil želodčni napad (imam gastritis), mi je dajala kopico nasvetov in spet samo govorila. Po eni strani mi je bilo malce smešno, ker je govorila take splošne stvari, ki jih nekako vsi vemo - golo komentiranje situacije in nevemkolikokratna ugotovitev, da je tole verjetno zaradi medu, ki sem ga pojedla na prazen želodec, ker me je peklo grlo. Vedela sem, da moram samo pojesti obed Kollath, moj rešilni zajtrk (o katerem sem pisala na forumu pod "poseben kruh"). O tem zajtrku sem ji ravno snoči pripovedovala, pa sem ji morala spet na novo. Na trenutke je vedela, o čem govorim in na trenutke ne. Potem pa se mi je od znotraj nekaj premaknilo. Noni jutri gre. Ni važno, kakšna je sedaj, takšna je in če jo imaš tako rada, jo imej tudi takšno. To je vse, kar imaš sedaj od stikov z njo, ne nori in se zberi. Saj ni nora, verjetno pač že nekoliko pozabljiva. In sem se začela z njo ukvarjati kot z otrokom. Ves čas sem razlagala, kaj in zakaj počnem. Kot kuharji v svojih oddajah. Kot otroka jo je pritegnilo, začela me je poslušati in naenkrat, kot bi se obrnilo - je postala spet bolj "prisebna". Ko sem se jaz "spustila" na nek bolj otroški nivo, se je ona spet lahko počutila odraslo. In sem zelo vesela, da sem to naredila. Rada jo imam!
1 komentar
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.