Milarepa:)
Zapis je objavil/a Guest
70 ogledov
Jetsun Milarepa (1052-1135) je bil tibetanski jogi, pesnik, mag, razsvetljeni mojster in duhovni učitelj.
http://c-level.com/milarepa/art/milarepa10.jpg
Z njegovimi učenji sem se komaj začela seznanjati, saj sem dobila eno knjigo iz katere naj bi nekaj prevedla.
Pač- vsak ima svojo pot... in od vseh se lahko kaj naučim.
Na netu ni veliko podatkov o njem v slovenščini, našla sem naslednje (hvala VIRU: http://lkm.fri.uni-lj.si) 
Rojen na severu Tibeta v vasi Kya Ngatsa (Tsa) očetu Mila Sherab Gyaltsen (iz plemena Khyungpo – orlovo pleme) in mami Nyangtsa Kargyen (Beli dragulj). Dali so mu ime Thopaga (Dober glas). Njegov prednik je bil tudi jogi in mag Josay Khyungpo. Ko je bil star štiri leta, se je rodila sestra Peta Gonkaj. Družina je bila premožna in sprva so živeli z ljubeznijo in v blaginji. Thopaga je lepo pel in vsi so se strinjali, da so mu dali pravo ime. Ko je Milarepa dopolnil sedem let, je oče zbolel in umrl. Posestvo sta si prilastila Milarepina stric in teta in pahnila sta Milarepino družino v siromaštvo. Ko je bil star sedemnajst let, ga je mati nagovorila, da se izuči za maga in se maščuje zlobnima stricu in teti. Milarepa se je res izučil črne magije pri Yungtonu Trogyelu in se maščeval stricu in teti, tako da jim je neurje zrušilo hišo, kjer je umrla večina njunih sorodnikov in prijateljev. Po tem je Milarepa začutil potrebo po duhovni rasti in je začel iskati učitelja. Tako je prišel na jugu Tibeta v pokrajini Drowolung do velikega mojstra Marpe Lotsawe (Marpe Prevajalca). Marpa je večkral potoval v Indijo in se tam učil od mojstra Narope. Marpa je Milarepo postavljal pred težke preizkušnje (z namenom, da očisti njegovo karmo), ki so Milarepo izčrpavale, tako da je večkrat obupaval in celo razmišljal o samomoru. S podporo Marpine žene Dameme in Marpinih učencev je Milarepa vztrajal več let v nečloveških naporih in ko je prestal vse hude preizkušnje, ga je Marpa sprejel za učenca. Po nekaj letih intenzivne meditacije (večinoma brez spanja) v zaprti celici in ob prisotnosti svojega učitelja, je Milarepa sicer napredoval, vendar je začutil močno željo, da se še enkrat vrne v domači kraj. Marpa mu je predal še zadnje učenje in se poslovil od Milarepe. Milarepa se je vrnil v domači kraj, kjer je našel opustošeno domačijo, mati je že umrla, sestra pa je odšla kot beračica po svetu. To ga je še bolj spodbudilo, da se je popolnoma posvetil meditaciji. Odpravil se je v samotno votlino, kjer je nepretrgoma meditiral, večinoma brez spanja, prehranjeval se je le z minimalnimi količinami hrane. Razvil je jogijske moči, ki so mu omogočale notranje gretje, tako da je v tanki bombažni halji preživljal mrzle tibetanske zime. Od tod tudi izvira njegovo ime Mila-repa, kar pomeni Mila-bombažna obleka. Po osmih letih je bilo njegovo telo popolnoma izčrpano, v meditaciji pa je le počasi napredoval. Spoznal je, da bo moral bolj skrbeti za telo, in se je s pomočjo sestre in spreobrnjene tete začel bolje prehranjevati. To mu je pomagalo, da je poglobil svojo meditacijo, dosegel vrhunec jogijskih sposobnosti in Razsvetljenje.
Začel je sprejemati učence in postal je znan širom Tibeta. Meditiral je na raznih planotah v votlinah, kamor so prihajali k njemu vse številčnejši učenci. Poučeval jih je in prepeval pesmi, ki so se prenašale po ustnem izročilu, kasneje pa so jih tudi zapisali. Ko se mu je približeval čas odhoda, je pokazal svojim učencem zmožnost prebivati na več krajih naenkrat ter mnoge druge čudežne moči. Ko je prešel v Nirvano (skupaj s fizičnim telesom) v svojem puščavniškem zaklonišču Čubarju na Himalaji, so se nad celotnim področjem pokazala čudežna znamenja na nebu.
Mnogi njegovi učenci so dosegli razsvetljenje, med drugimi tudi njegova sestra in spreobrnjena teta, ki je v mladosti skupaj s stricem izkoriščala in poniževala Milarepino mamo z otrokoma. Petindvajset njegovih učencev, moških in žensk, je postalo svetnikov. Med drugimi sta bila njegova učenca tudi slavna tibetanska mojstra Gambopa in Rechung. O Milarepi berejo učeni in z enako ljubeznijo o njem poslušajo pastirji v planinah. Njegove podobe najdemo po vseh hišah Tibeta. Mnoge njegove pesmi so danes tibetanske narodne pesmi. Imenujejo ga Sokrat Azije, zgodba njegovega življenja budistom pomeni tisto, kar zahodu pomeni Nova Zaveza. Hindujci ga spoštujejo kot Sri Krišno. Poleg tibetanskega naroda ga častijo tudi Mongoli, Kitajci, Siamci, Malezijci in Indijci.
CITATI:
»Meditacija se mora začeti iz globoke pobude sočutja in ljubezni. Vse, kar delamo, mora biti v dobri nameri za korist drugih.«
»Skozi Popolno Videnje izginejo vse razlike med pojavi.«
»Tako kot se tisti, ki ga muči lakota, ne more nasititi z znanjem o hrani, temveč mora jesti, enako je potrebna izkušnja pomena praznine v meditaciji. Toda kot najpomembneje sem spoznal, da je v vmesnem času med meditacijami potrebno izvajati plemenita dela in s tem očistiti svoj jaz.«
»Dom in bogatstvo sta iz sveta iluzij; naj ju nevedneži vzamejo zase.«
»Izginotje vseh mojih posvetnih imetij je ojačalo moje hrepenenje po meditaciji in to hrepenenje je sedaj kakor ogenj, ki zažiga moje prsi.«
»Jaz se ne strinjam s tistimi, ki mislijo na posvetne cilje in se zadovoljujejo s preučevanjem nekaj verskih knjig. Taki se veselijo svojega osebnega uspeha in neuspeha drugih. V imenu vere kopičijo bogatstvo in časti, kolikor le morejo, dajejo si sveta imena in oblačijo rumene halje.«
»Če kdo kopiči hrano in bogatstvo, bo to postalo lastnina drugih. Vse, kar kdo zbira, bo postalo lastništvo njegovih sovražnikov.«
»Bolje je tudi umreti kot živeti kot človeško bitje, ki ne teži k spoznanju svojega Jaza.«
»Z žrtvovanjem hrane, obleke in vseh znanj sem uničil sovražnike – to pa so strasti in prevare posvetnega življenja.«
»To telo, ki ga je težko zaslužiti in lahko izgubiti, si je ponovno povrnilo zdravje s pomočjo hrane.«
»Spoznal sem, da so stvari, ki se tičejo samsare (posvetnega življenja) in nirvane, v medsebojni soodvisnosti.«
»Medtem ko jogi meditira, mu ljudje prinašajo hrano; ta dvojica s skupnim delovanjem
čuva drug drugega. Bistvo te vzajemnosti je v njihovi predanosti.«
»Darma je tako močna, da je tudi tako velik grešnik, kot sem jaz, dosegel nivo, ki ni daleč od Razsvetljenja. Dosegel sem ga s svojo vero v Karmo, z odpovedovanjem posvetnemu življenju in, najbolj, s pomočjo svoje predanosti meditaciji.«
»V vsakem, ki jasno vidi Zakon Karme in grozo trpljenja nižjih svetov, se zbudi hrepenenje po razsvetljenju. To hrepenenje ga vodi, da se posveti svojemu učitelju, meditaciji in spoznavanju svojega Jaza. Vsak človek lahko zdrži, kar sem jaz zdržal.«
»Vedno razmišljajte o življenjih razsvetljenih učiteljev.«
»Vrata Rešitve so se odprla pred menoj v samoti.«
»Plod mojih meditacij je bilo Prebujenje, v katerem se objekt, o katerem se meditira, samo dejanje meditacije, in subjekt, ki jo izvaja, stopijo v eno.«
»Jaz sam nisem preučeval budistične logike. Ne vem nič o njej; če sem prej tudi kaj vedel, sem sedaj to pozabil.«
»Z meditiranjem v čisti zavesti sem pozabil na prevare, ki jih izzove neznanje... Ko sem okusil srečo osamljenosti, sem pozabil na potrebo, da ugajam sorodnikom in prijateljem. Ko je moj duh upil Učenje, sem se pozabil spuščati v razprave o Doktrini. Z meditiranjem o tistem, kar je Ne-rojeno, Ne-nastalo in Ne-uničljivo, sem pozabil razmišljati o posameznem... Bivajoč v prvobitni čistosti Duha sem pozabil na vsako obliko hinavščine. S ponižnim življenjem telesa in duha sem pozabil na prezir in privlačnost slave. Ko sem zgradil svetišče v svojem srcu, sem pozabil na svetišče zunaj. Ko sem se posvetil smislu in ne sijaju, sem pozabil, kako se igra z besedami.«
»Prava narava tvoje duše je Vrhovni Bog.«
»Tisti, ki bi radi vodili druge, pa sami ne vedo kam, škodijo sebi in drugim. Če se iskreno želite izogniti trpljenju, odvrzite vse slabe namene do drugih bitij.«
»Večina gršnikov je zvitih, nimajo višjega cilja in se predajajo oblasti čutil.«
»Bolezen je za puščavnika običajen opomin za duhovno vajo. Ne da bi izvajal kakršenkoli obred (za ozdravitev), mora vsako izkustvo sovražnih pogojev preobraziti v vzvišeni dobitek. Sposoben mora biti, da se sooči z boleznijo in s samo smrtjo.«
»Izvajati obred zaradi podaljševanja življenja brez skrbi za dobrobit čutnih bitij je isto kot prositi kralja, da se spusti s prestola, da bi obrisal tla.«
»Bolezen običajnega človeka in duhovnega človeka v nobenem primeru nista isto. Jaz jo lahko sprejmem kot posebno priložnost za notranjo preobrazbo. Zato jaz svojo bolezen nosim kot okras.«
»Nekoč je celo sam Buda, razmišljajoč o duševnem trpljenju čutnih bitij, pokazal dlan zdravniku in vzel njegova zdravila. Čeprav je bil Buda, je umrl, ko je prišel njegov čas.«
»Ni zanesljivo, da bo za enim prebujenim puščavnikom, čigar telo, jezik in duh so dosegli najvišje stanje, ostalo truplo. Ne ustvarjajte idolov niti ne gradite templja. Jaz ne živim v samostanu in zato ne obstaja center, iz katerega bi se vodila Sekta... Namesto da delate glinene idole, ta čas preživite v meditaciji. Namesto da gradite templje, razvijajte v sebi višje videnje univerzuma in dvigujte zastavo meditacije.«
»Ker je življenje kratko in čas smrti neznan, se popolnoma predajte meditaciji. Delajte modro in hrabro, usklajeno s svojim prirojenim čutom razlikovanja, celo za ceno, da izgubite življenje. Besede, dejanja in težnje naj bodo taka, da se jih nikoli ne sramujete.«
»Kaj vam koristi meditacija v skladu s pravili, če ne odvržete posvetnih ciljev?«
»Minljive želje razdvajajo tudi najboljše prijatelje.«
»Ponižnost vodi do najvišjega cilja in samo počasnost hitro prinese uspeh.«
»Spoznanje praznine rodi sočutje. Sočutje odstrani razlikovanje sebe od drugih.«
»To iluzorno telo je veliki krivec, ker teži k izpolnitvi materijalnih ciljev. Malo je časa za odpovedovanje posvetnemu delovanju... V mestu iluzornega telesa je iluzorni um veliki krivec, ker je ujetnik mesa in telesne krvi. Malo je časa, da se dojame Skrajna Realnost... Na meji med duhom in materijo je notranja zavest veliki krivec, ker vodi v svet pogojenega opažanja. Malo je časa, da se spozna neustvarjena narava realnosti... Želja in sovraštvo so veliki krivci, ker z njimi kopičimo prevare in slabo karmo. Malo je časa, da se vidi Vse-objemajoča Praznina...«
»Na poti k Razsvetljenju boste našli podobnosti, ki vas bodo zapeljale. Nikoli tega ne pozabite in ločujte pravo od nepravega... doseganje prvobitnega stanja duha v meditaciji IN beg v lupino ravnodušnosti, ki jo duh rad uporablja... znaki uspeha, ki se pojavljajo iz truda v notranjem osvobajanju IN dobivanje materialnih sredstev zaradi pretekle karme... Vera, ki pride iz globine srca IN vera iz pasivnosti in dolžnosti... Iskreno prizadevanje za Razsvetljenje IN hinavsko ugajanje lami zaradi materialnega blagostanja v tem življenju...«
Našla sem tudi tole povezavo: 
www.milarepa.org
24 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.