Vaje nam urijo prilagajanje očesa , utrjujejo in krepijo očesne vezi, mišice, kar nam izboljšuje ostrino vida .

Pridobivamo sposobnost, da ob menjavah prilagajamo ostrino bližnjih ali daljnjih predmetov.

Vaje lahko izvajamo skorajda povsod in kadarkoli, ne potrebujemo posebnih pripomočkov. Vključimo jih v vsakdan, občasno pa si lahko zanje vzamemo tudi več časa. Dihamo sproščeno in tudi gledanje sprostimo - ko izostrimo vid, ne napenjamo oči.

Prvi primer vaje :

Udobno se postavimo (ali usedemo). Poiščemo predmet v bližini in enega bolj oddaljenega. Lahko si pred sebe postavimo svoj prst, v oddaljenosti pa imamo za izostritev nek predmet na steni (številko na uri, številko na koledarju, detajl na sliki – predmet mora biti po možnosti kontrasten- razločen...).

S pogledom počasi potujemo od prsta (skoncentriramo vid na prst) do stene (skoncentriramo vid na predmet na steni). Tako v bistvu »telovadimo« z očmi. To naredimo vsaj 20x.

Drugi primer vaje:

V roko vzamemo svinčnik, ki ima na koncu radirko ali kaj podobnega (jaz imam takega, da na koncu »sedi« žirafica in vid skoncentriram na njene ćrne oči), nekaj, na kar lahko skoncentriramo vid.

Svinčnik si postavimo predse s skrčeno roko in skoncentriramo vid nanj. Potem roko odmaknemo, dokler ni čisto iztegnjena n še vedno gledamo »žirafi v oči« Pa spet počasi približanmo itd.... To ponavljamo nekaj časa. Podobno kot pri prvi varianti, nam oči »telovadijo« in mišice (vezi) se krepijo. Bytes namreč trdi, da je dioptrija (še sploh starostna) samo lenost očesnih mišic.... Lahko gledamo svoj iztegnjen prst, kako se oddaljuje in približuje....

Tretja varianta:

Kjerkoli smo, gremo z očmi od točke, ki nam je najblžje, na vedno bolj oddaljene točke..

Primer: ko čakamo v avtu na redčem semaforju, skoncentriramo vid na številko na naši armaturni plošči. Nato oddaljimo pogled in skoncentriramo vid na eno od številk registrske tablice avta pred nami, nato še nekam dlje (če se seveda prej ne prižge zelena luč )- morda na detalj semaforja itd.... Lahko vadimo tudi ko smo peš...

Za pisalno mizo: pogled potuje od predmeta pred nami (morda konec kulija, ki ga držimo v roki) na vedno bolj oddaljene predmete – konec scvinčnika v tulcu za pisala, detajl slike na steni....

Zaključek:

Variant je prav toliko, kot je bogata naša domišljija. Važno je le, da oči telovadijo, da koncentriramo vid na različno oddaljene predmete – postopno od bližjih na daljnje in obratno. Z vajami si lahko krajšamo čas v različnih trenutkih in namesto da bi bili nervozni med čakanjem na karkoli že, ta čas koristno uporabimo.

Te vaje so po mojih izkušnjah daleč najučinkovitejša od vseh in rezultati so vidni dokaj hitro.

Seveda ne pozabite, da -čim nataknete nazaj svoja očala, ste »pokvarili« rezultate vaje. Potrebujete malo manj moćna očaka kot sicer (recimo za 0,5 dioptrije manj). Gotovo imate kje kaka stara očala, sicer imajo v trgovinah navadna očala za branje že zelo poceni (drogerije...)

V praksi: zjutraj ko naredim še nekaj drugih vaj, vmes vtaknem še kroženje glave, nihanje gorenjga dela telesa in kroženje z očmi, nato vzamem mojo žirafo in jo peljem kake 20x "na sprehod" .....

O raznih kroženjih in vajah za globinski vid pa v nadaljevanju...