Tibetanske vaje
Zapis je objavil/a tjama
2.493 ogledov
V reviji polet sem našla tale prispevek o TIBETANSKIH VAJAH, zdel se mi je zanimiv in vaje so res lepo razložene!
In gremo! 
Od velikega števila celostnih oblik vadb, ki prihajajo z Vzhoda, so tibetanske vaje najbrž najprimernejše za vsakdanjo rabo. So namreč zelo preproste, a dovršeno združujejo vadbo moči in gibljivosti in dihanje. Petih vaj, ki sodijo v sklop, se zelo hitro naučimo, vendar so učinkovite samo, če smo vztrajni, torej takrat, ko postanejo del vsakdanje rutine.
Vaje so bile Evropi prvič predstavljene leta 1939 v knjigi Petra Klederja The Original Five Tibetan Rites of Rejuvenation, ki je postala uspešnica in doživela veliko ponatisov in prevodov, tudi v slovenščino. Avtor se je z vajami seznanil prek upokojenega oficirja, ki je našellamaistični samostan v Tibetu, kjer so menihi iz roda v rod prenašali znanje o ohranjanju večne mladosti. Pet vaj naj bi pomagalo pospeševati pretok energije skozi sedem energijskih centrov, ki po prepričanju večine azijskih celostnih medicinskih sistemov sestavljajo človeško telo. Tibetanski menihi po pripovedovanju oficirja menijo, da se s staranjem ali boleznijo pretok energije skozi te centre zmanjša, redna vadba pa ga pomaga ohraniti in okrepiti.
Celostni učinki
Čeprav takšna razlaga za Evropejca navadno ni sprejemljiva, je nad učinki vaj navdušenih mnogo ljudi, ki jih redno izvajajo. S sodobne psihofizične perspektive gledano, vaje pozitivno delujejo na telo in čustva, umirjajo misli in lahko, ob rednem izvajanju, vidno vplivajo na počutje pa tudi oblikujejo našo osebnost. Vaje odpravljajo fizične težave, težave s hrbtenico in sklepi, bolečine, pomagajo pa tudi pri povečanju produktivnosti in k boljšemu spominu.
Čeprav je najbrž težko reči, da s kakšnimi drugimi vajami ne moremo priti do podobnih rezultatov je v teh preprostih vajah vsebovana večina tistega, kar potrebujemo za vadbo trdnega in prožnega telesa in uma. Vaje so malo podobne jogi, le da so bolj dinamične. Izvajajo se po preizkušenem načinu, ki je skupen večini azijskih vadb, pri katerih gre za tesno povezanost globokega dihanja, napenjanja, raztezanja in sproščanja mišic. Pravilna izvedba zahteva osredotočenost na dihanje in gibanje, s čimer si izboljšujemo tudi pozornost ter povečujemo sproščenost in učinkovitost. Vaje lahko z ustreznim pristopom izvajajo tako mladi kot starejši. Končna oblika, ki zahteva 21 ponovitev petih vaj, je lahko tudi za dobrega športnika precej naporna.
Potek vadbe
Vaje so primerne tako za tiste, ki se redno ukvarjajo z rekreacijo, kakor za začetnike. Ker pa so razmeroma težke, se je treba nanje pripraviti, še zlasti če smo pretežki, ali imamo hujše težave s hrbtenico ali sklepi. Obstajajo tudi poenostavljene oblike vaj, ki jih lahko uporabimo kot pripravo na vaje, cilj pa je, da postanejo del naše dnevne rutine. Nekakšen jutranji obred torej, ki pa nima nobene religiozne vsebine. Gre samo za ponavljanje določenih gibov, ki jih prav s ponavljanjem počasi ponotranjimo, tako da si brez njih ne moremo več predstavljati dneva. Tako lahko tibetanske vaje močno vplivajo na spremembo v kakovosti našega življenja.
Število ponovitev
Za vse, ki nimajo posebnih fizičnih težav, se vadba začne s tremi ponovitvami. Vaje je treba delati z občutkom in njihovo število postopoma povečevati. Pri vadbi se ne smemo počutiti utrujene. Če jih delamo vsak dan oziroma petkrat do šestkrat na teden, naj bi vsak teden število povečali za dve ponovitvi. Tako postopoma nadaljujemo do končnih 21 ponovitev. Ponovitev takega zaporedja traja približno 20 minut.
1. vaja - vrtenje
Iztegnemo roke in se začnemo vrteti okrog svoje osi v smeri urnega kazalca. Vrteti se poskušamo čim hitreje. Na začetku naredimo le tri ponovitve oziroma toliko, da se nam začne samo rahlo vrteti. Vaja naj bi pospešila pretok energije, vrtenje energijskih centrov.
2. vaja - dvigovanje nog
Ležemo na tla, po možnosti na odejo ali blazino. Poskušamo se čim bolj sprostiti in začutiti svojo težo. Ramena se dotikajo tal, noge so sproščene. Roke iztegnemo ob telesu in dlani položimo na tla. Ob globokem vdihu dvignemo glavo, tako da začutimo pritisk v predelu pleksusa in prsi, in takoj dvignemo še noge do navpičnega položaja. Pazimo, da ramen in medenice ne dvigamo od tal; hrbtenica se ves čas dotika podlage. Noge so iztegnjene. Nato počasi izdihnemo, najprej spustimo noge in čisto na koncu še glavo. Sledita globok vdih in ponovitev vaje, ki krepi trebušne in prsne mišice ter aktivira centralni meridian, ki poteka (po tradicionalni kitajski medicini) po sredini telesa od presredka do brade. Med vajami pazimo na dihanje; vdih in izdih sta globoka, uporabljati poskušamo prsne mišice in trebušno prepono.
3. vaja - upogib nazaj
Odpira predel pleksusa in prsi, kamor različni azijski pogledi na človeka postavljajo čakre, s čustvi povezane energijske centre. V predelu pleksusa je živčni splet, ki skrbi za številne vitalne funkcije. Udarec vanj povzroči hudo bolečino in lahko za trenutek ustavi delovanje nekaterih organov. Vajo začnemo s počepom. Hrbtenica je zravnana, roki naslonimo na nogi tik pod koncem zadnjičnih mišic. Glavo spustimo na prsi in se osredotočimo na telo. Ob globokem vdihu se upognemo nazaj, pri čemer mora ostati spodnji del telesa nepremičen. Nazaj se spustimo toliko, da začutimo v predelu pleksusa in hrbtenice rahlo napetost. Ob izdihu se spet zravnamo in na koncu pritisnemo glavo na prsni koš.
4. vaja - dvigovanje trupa in zadnjice
S to vajo krepimo hrbtne in zadnjične mišice ter povečujemo gibljivost ramenskega obroča in stegenskih mišic. Sedemo in iztegnemo noge. Pazimo na pokončno držo, roki položimo ob telesu z naprej usmerjenimi prsti. Zapestji sta v isti ravnini s hrbtenico in trtico. V začetnem položaju pritisnemo glavo proti prsim. Ob vdihu jo nagnemo nazaj. Dvignemo trup do vodoravnega položaja in pri tem skrčimo noge. Stopala so ves čas na istem mestu. Ob izdihu se počasi vrnemo v začetni položaj. Glavo potisnem o proti prsim, zravnamo hrbet in iztegnemo roki.
5. vaja - mačka
Za njo potrebujemo največ fizične moči, je pa tudi najcelovitejša. Povečuje prožnost mišic rok in nog, utrjuje hrbet in trebuh ter ustvarja povezavo vsega telesa. Roke in noge so iztegnjene in v čim bolj naravnem položaju ter v širini bokov, prsti na rokah so usmerjeni naprej. Začnemo v usločenem položaju. Teža je razporejena med roke, kolena, ki se dotikajo tal, in prste nog. Najprej izdihnemo, glavo nagnemo nazaj in ob vdihu dvignemo zadnjico in trup. Na koncu potisnemo glavo proti prsim. Pete porinemo proti tlom. Ni potrebno, da se dotaknejo tal, začutiti pa moramo napetost v mečih. Nato globoko izdihnemo, medenico spustimo proti tlom, usločimo hrbet in čisto na koncu nagnemo glavo nazaj. Vajo ob enakomernem dihanju ponovimo.
Povzetek
Tibetanske vaje lahko pomenijo zelo preprosto in celovito vadbo telesa in duha. Vplivajo na motorične sposobnosti in zaradi svoje povezanosti z dihanjem in premikanja hrbtenice aktivirajo tudi živčne poti ter vplivajo na počutje, odpravljajo stres in krepijo imunski sistem. Kombiniramo jih lahko z drugimi oblikami vadbe, na primer z borilnimi veščinami, tekom itd. Vadbo lahko zaokrožimo z vajami za gibljivost ali jo kombiniramo s pa tuan činom.
(Jernej Sever, Revija polet 2. marec 2006)
1 komentar
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.