Slab dan z lepim dogodkom
Zapis je objavil/a ajtak
707 ogledov
S prijateljico, s katero sva bili pri Turoffu (za na blog jo bom poimenovala Dea), sva ugotavljali, kako imava obe podoben občutek, da nama je to najino druženje nekako sojeno in da smo zaenkrat "v skupini" medve, njen fant, njen bivši in moja prijateljica (recimo Ana). Pridružili se nam bodo tudi drugi, vsak ob svojem času. Ona je to tudi sanjala.
Že nekajkrat sem pomislila, da bi tudi moja prijateljica (recimo Daša) potrebovala bolj duhovno usmeritev. Od otroštva sva prijateljici, vmes sva bili nekaj časa skregani, v srednji šoli pa sva postali sošolki in spet obnovili prijateljstvo. Obe imava nekoliko problematično preteklost in imeli sva težave z depresivnostjo. Sama imam mami, ki me je naučila pobirati se, tako da sem imela dobre in slabe faze. Ona ni te sreče in samo še tone navzdol. Želela sem si, da bi ji pokazala duhovno pot in čakala sem pravi trenutek.
Moj dan se je začel bolj klavrno. Po tem, ko sem se včeraj po neumnosti odjavila od izpita, saj nisem utegnila narediti seminarske do konca, sem se odločila, da bom resno začela živeti na novo, uredila spalne navade, se resno prijela dela ipd. Še isti večer smo šli samo na pijačo z dobrim prijateljem iz doma (Miha) in s še 2, za katera Miha pravi, da sta zelo poduhovljena in da ju moram bolje spoznati. Izteklo se je tako, da sem po sicer prijetni noči zaspala šele ob pol štirih in prespala jutranje predavanje. Tokrat me je cimra spet, kot že večkrat, zbudila že pred osmo. Ona se kar začne pogovarjati z mano, kot da sem budna. Si predstavljaš? Spiš, ona pa te vpraša: Kdaj greš na predavanje? Ali pa danes: Boš čaj? Tega se sicer ne spomnim, a verjetno sem rekla "ja," saj me je čez nekaj časa spet zbudila z vprašanjem: "Boš med?" Potem je čez 2 uri prišla s predavanja in precej ropotala - glasno odpirala in zapirala vrata, glasno stopala po sobi, tresla nekakšno pločevinasto škatljico z delčki, ki so ropotali (to že 2.!) ... Bila sem zelo jezna, saj se to ponavlja, zato sem se odločila, da ji to povem. Sama sem se res zelo potrudila tiho vstopiti - sezula in v glavnem slekla sem se v kuhinji, da ne bi ropotala, nisem zamenjala vložka (!!!), ker je bil nov na takšnem mestu, da bi ropotala, če bi ga vzela itd. Ona pa se ne potrudi, sem si mislila. Grozno težko sem se pripravila, da sem ji povedala, da prosim, če bi bila lahko v prihodnje bolj tiha, kadar še spim, pa se je razburila, da se je vendar zelo trudila biti tiho in da bolj tiho ne more biti. Potem sem rekla, da se spečega pač ne sprašuje, če bo čaj, čeprav hvala zanj itd. Nisva se skregali, le nekaj je obviselo v zraku. Zelo jezna sem nase, da ne znam nobene kritike ali česa podobnega povedati tako, da ne bi koga razjezila. Nekateri to znajo, to je zelo pomembnmo obvladati. Kar naprej koga užalim, a hočem le pojasniti, razjasniti ...
Na faksu sem imela nato smolo z avtomatom, ki je požrl 100 sit v kovancih, ker je bil prepoln, za nameček sem zavihtela torbo - naravnost v kozarec vode, ki ga je držalo dekle in sem jo polila ...
Kljub temu, da sem si določila post s sadjem, sem po takšnem dnevu morala na kosilo. Bila sem sama. V restavracijo pa je vstopila - Daša! Spet vsa depresivna ... Nekaj stvari sem ji pomagala razumeti, razčistiti in zelo so me presenetili odgovori, ki sem jih ji dajala. Njo tudi. Očitno sem že nekaj pridobila na tej relativno novi življenjski poti. Povedala sem ji nekaj malega o svojih izkušnjah z duhovnostjo in zelo sem jo zaintegrirala. To je torej ta dan, ki sem ga slutila. Jutri gre z menoj k tistemu človeku, o katerem sem govorila v "nekaj malega o energijah", zvečer pa greva na predavanje o transmisijski meditaciji. Da vidi enega od mogočih vpogledov v pozitivnejšo prihodnost. Upam, da se bo odločila za to pot, a odločitev je seveda njena. Čeprav moram reči, da sem jo čakala ...
1 komentar
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.