Kaj naj rečem, naslov pove že itak vse. Nahajam se v obdobju preizkušenj. Vse več jih je in na vseh področjih. Držim se, enkrat sem podlegla, pa se mi je že isti dan maščevalo ... Huje kot bi si mislila. No, nč groznega, nč bat.

To naj bi spadalo k poti duševnega razvoja. Občasno verjamem, občasno pa mislim, da je pač takšno življenjsko obdobje. A če je prvo, ne smem popustiti. In sedaj nove in nove in hujše in težje in ... Ko se dogaja, včasih kar pozabim, da gre za to in šele, ko je mimo, se spomnem in sem jezna nase, da sem sploh vse resno jemala. Po pravici povedano, se jih niti ne spomnem več vseh. Je pa težko. Včasih pomislim, da sploh ne bom zdržala, da bom prej znorela in res nisem zihr, da ne bom podlegla ...

Zveni čudno, sam ne bom podrobneje razlagala, za kaj gre. Stvar je v tem, da me daje na področjih, kjer sem šibka.

Držite mi pesti ...