pilotkini zapisi (PUBLIC)

danes sem malo boljše.

no, zdaj me je že minilo.

svet izgleda lep.

pred vikendom me je namreč skrbelo, kako se bo izteklo na prijateljskem žuru, ker smo imeli kak mesec nazaj debato o brezpogojnem prijateljstvu, o pričakovanjih, o spoštovanju, o željah...

meni se namreč zdi en način, kako kažeš spoštovanje točnost. se mi zdi, da je večno zamujanje razvada in me precej moti. in danes, ko imamo cel kup sredstev, ko nam ni treba z dimnimi signali sporočati, pa res ne bi smel bit problem, da nekomu, ki te vabi na kosilo za rojstni dan, ne bi mogle sporočit, da zamujaš eno uro, če že moraš zamudit. no, pa me je skrbelo, kakšno bo vzdušje, ker jaz kao preveč pokroviteljsko, predvsem pa preveč strogo in resno jemljem določene poteze ostalih. no, jaz vem, da sem do sebe precej stroga in posledično tudi do drugih. če lahko pravočasno prideš v službo, zakaj ne moreš na moj žur? no, njim se je pač zdelo, da je smisel bolj v tem, da drug drugemu ne težimo, se puščamo na miru, in da, če so odnosi res pravi, da ni treba, da so stvari tako zapete, določene, da mora biti bolj po navdihu, počutju. jasno, da bo treba narest kakšen kompromis, ampak....

no, moji prijatelji so pravi prijatelji. v bistvu znancev nimam kaj dosti. tudi površnih odnosov se mi ne ljubi vzdrževat. s prijatelji pa smo marsikaj preživeli že skup. no, pred nami je najbrž tudi kar nekaj žalostnih dogodkov, ker diplome imamo, otroci so tu, poroke so bile, na srečo so vsako leto rojstni dnevi. in zdaj, ko nas je iz šestih postalo že 11, se srečujemo redno in za večino nepojmljivo žuramo ves vikend. bolj takšna ciganska varianta . otroci so navezani en na drugega kot bratje in sestre, v bistvu so si bratranci in sestrične, ker pravih nimajo pa imajo te surogatke. lahko rečem, da smo precej...

 

drugič naprej!

tale uvod je pa kot bi sebe brala upam, da je bolje

o, lej jo !

ja, saj veš, kako je s tem. enkrat gor, enkrat dol. zadnjič sem razmišljala, da kljub temu, da sem bila v mladosti precej žalostna in prestrašena in nezadovoljna in črnogleda, sem bila v bistvu dokaj samozavestna in suverena, za razliko od zdaj. zdaj se večkrat počutim nemočno, nevredno, nesposobno,.. kot takrat. na srečo imam močan nagon za preživetje in hvala bogu znam včasih na kakšno reč pogledat z nasmeškom. po eni strani jeklenim, po drugi pa se mehčam. tako nekako .

jst pa samo popuščam... vedno znova... naj imam še takšen plan se postaiti zase, zmrznem in potem sem razočarana- nad seboj... ne vem luna pri meni deluje bolj s streznitvijo...mah imam namen danes sebe razvajat... pomembna sem jst tami in mami... si ponavljam ža cel dan...

mah, ne obupvat!

večkrat sem prišla do zaključka, da res ni brez veze vse skup, da so nam stvari namenjene z velikim razlogom. ja, kakšna bi pa bila, če bi že od otroštva vse življenje bilo *idealno*?! dejstvo je, da prava zrelost človeka vedno dozori preko vseh sranj in blojad in obupov in žalosti. zaenkrat sem srečala *modre* ljudi, ki so takšni točno zato, ker so se srečali z dnom. tako, da v bistvu, sploh ni tako slabo strmoglavit včasih. mislim, da je pri tebi, no, pa pri meni tudi, konflikt zato, ker je razlika med tem, kako bi morali reagirat in kako potem zares reagirava. tule se premalo ceniva. sem spoznala, da ni edini način, da nekdo spozna resnico samo na tak način, da mu jo jaz zabrusim v obraz. včasih s tišino ali z nasmeškom ali z jokom povem in pokažem dosti več. no, hočem reč, da ni nujno najboljši tisti način, ki ga razum spoznava za pravega. življenje je borba, samo ne vedno in povsod. znat je treba it skozenj tudi bolj gladko.

res pa je, da je včasih zelo težko znat sam vzdrževat vso samozavest, ki jo človek potrebuje. če imaš koga, je dosti lažje.

ja to je to - pramalo se cenim in to se nekako zazna... zase se ne postavim, razen če v joku pvoem kaj me moti - ampak napredujem -uf res napredujem, če se samo spomnim Ksenije pred leti...

hvala ti

sem že v dnevniku začela svinjat, pa bom raje tule nadaljevala, ker, kaj čem sejat takole naokoli. :xx!:

danes ima najina prvorojenka 11 let. res je fajn punca. pametna, razsodna, ima smisel za humor, iznajdljiva, samo.... jasno, imava stalne konflikte. kaj pa vem? mogoče sva si preveč podobni. da na enak način izražava tečnobo, žalost, strah, ampak jaz tega uspešno ne znam videt. vsakič, ko bi morala po materinsko ji nastavit ramo, jo precej nezrelo začnem gnjavit in ji težit in sploh sem nemogoča. ni čudno, da bi me kdaj zamenjala za kak cd. no, in za darilo sem jo včeraj zvečer fino zmasirala in ji zatežila do konca. mah, sranje, kaj mi je tega treba, teslo jedno......... sem še bolj nezrela, kot je ona.

takih reči se ne da popravit.......

taki konflikti zgleda bolj vplivajo name kot nanjo. me je zanimalo včeraj, kako se počuti. sem jo tako čisto previdno povprašala, potipala, v bistvu, pa kot, da ni bilo nič. ja, saj vem, da je (hvala bogu) bolj trpežne sorte. mogoče je komu iz charta razvidno .

jaz dvojček, rak, devica

ona tehtnica, škorpijon, bik

 

žalostna .............

pizda ( a lohk mal kolnem, no), pizda, kaj si si izmislili te razprodaje pa garderobe in špegle notr. pizda, pizda, in to take špegle, v katerih tvoja (beri moja) rit zgleda gromozanska, polna celulita in sploh za v penzijo. :xx!: pa še vredno ni bilo! nobenih klinčevih hlač nisem uspela najt. al me tiščijo čez rit al me čez stegna al pa imam v pasu placa še za štirimesečno nosečnost. mislim tile jusi in vsi klinčevi standardi in moja sedečka služba in emšo in vse skup... :xx!:

evo! ko bom velika bom sama svoj gospodar! imela bom dobro delo in zanj bom dobila odlično plačilo, s katerim si bom lahko zadovoljila vse potrebe in želje, in mi bo omogočalo, da zjutraj lepo telovadim al pa delam jogo, da grem laufat, če je lep sončen dan al pa v hribe, če se mi bo lih zazdelo in sploh bom zdrava in srečna ženskica pa še všeč si bom malo bolj, kot sem si takole v teh klinčevih garderobah .

špehec, hvala, ker si prišel, hvala, ker si mi dal zavetje, toda zdaj te ne rabim več in prosim, celo malo zahtevam, da greš stran. zdaj te ne rabim več! madona, sej laufam pa fitnesiram pa nažiram se ne pa poste izvajam pa jetrca si čistim pa ful asketsko jem, res, pa cel dopoldne samo jabuka jem, res, že več kot 8 let, pa pizda, no..... mesa itak že 18 let ne. mah, ka pa vem....

saj priznam, da bi pri dobrih 37-ih se rada počutila kot pred 15imi leti, ampak saj nisem rekla, da hočem izgledat kot manekenke. sploh ne, samo v normalne hlače bi se rada spravila. pizda, pa samo za 4 kile gre, pa tak cirkus :xx!:

 

smotka!

depresivna sem...

brez posebnega razloga. vsaj tako mislim.

bom raziskala danes zvečer. do takrat se bom pa distancirala od tega.

pizda ( a lohk mal kolnem, no), pizda, kaj si si izmislili te razprodaje pa garderobe in špegle notr. pizda, pizda, in to take špegle, v katerih tvoja (beri moja) rit zgleda gromozanska, polna celulita in sploh za v penzijo. :xx!: pa še vredno ni bilo! nobenih klinčevih hlač nisem uspela najt. al me tiščijo čez rit al me čez stegna al pa imam v pasu placa še za štirimesečno nosečnost. mislim tile jusi in vsi klinčevi standardi in moja sedečka služba in emšo in vse skup... :xx!:

evo! ko bom velika bom sama svoj gospodar! imela bom dobro delo in zanj bom dobila odlično plačilo, s katerim si bom lahko zadovoljila vse potrebe in želje, in mi bo omogočalo, da zjutraj lepo telovadim al pa delam jogo, da grem laufat, če je lep sončen dan al pa v hribe, če se mi bo lih zazdelo in sploh bom zdrava in srečna ženskica pa še všeč si bom malo bolj, kot sem si takole v teh klinčevih garderobah .

špehec, hvala, ker si prišel, hvala, ker si mi dal zavetje, toda zdaj te ne rabim več in prosim, celo malo zahtevam, da greš stran. zdaj te ne rabim več! madona, sej laufam pa fitnesiram pa nažiram se ne pa poste izvajam pa jetrca si čistim pa ful asketsko jem, res, pa cel dopoldne samo jabuka jem, res, že več kot 8 let, pa pizda, no..... mesa itak že 18 let ne. mah, ka pa vem....

saj priznam, da bi pri dobrih 37-ih se rada počutila kot pred 15imi leti, ampak saj nisem rekla, da hočem izgledat kot manekenke. sploh ne, samo v normalne hlače bi se rada spravila. pizda, pa samo za 4 kile gre, pa tak cirkus :xx!:

 

smotka!

 

Ojla Lea mal berem tvoj e zapise, če lahko.. ful mi je blo simpatično tole kar si tlele napisala eh jaz se nikol ne zmotim pri oceni ljudi.. no skor nikol

ja, ja, saj vem, tebi so všeč take malo nevrotične deklice, a ne.

no, res ne vem, kaj bi ti lahko bilo všeč. rubriki bi lahko bilo recimo naslov tudi: male težave malih ljudi. ali kaj podobnega. mislim, s kakšnimi malenkostmi in težavicami se jaz ubadam. :xx!: ampak vseeno ne morem sprejeti argumenta moje prijateljice, ki pravi, da če ona vrže hrano stran, sigurno ne bo kdo v afriki bolj sit. meni pa to je važno. in ko vidim sebe, kako sem malenkostna, malomeščanska včasih, se zavem, da so ljudje, ki imajo prave težave. in niso daleč stran od mene. ni treba v afriko po njih.

ja, ja, saj vem, tebi so všeč take malo nevrotične deklice, a ne.

no, res ne vem, kaj bi ti lahko bilo všeč. rubriki bi lahko bilo recimo naslov tudi: male težave malih ljudi. ali kaj podobnega. mislim, s kakšnimi malenkostmi in težavicami se jaz ubadam. :xx!: ampak vseeno ne morem sprejeti argumenta moje prijateljice, ki pravi, da če ona vrže hrano stran, sigurno ne bo kdo v afriki bolj sit. meni pa to je važno. in ko vidim sebe, kako sem malenkostna, malomeščanska včasih, se zavem, da so ljudje, ki imajo prave težave. in niso daleč stran od mene. ni treba v afriko po njih.

 

 

Mal pa morejo bit nevrotične... to jih naredi za dodatno privlačne..

sploh so pa tele težave ali recimo jim težavice najbolj prijetne za branje..

Ker tu vidiš kdo je človek kaj je človeško in da si tudi ti človek in človeški.. ne pa niče med supermeni in superwomani...

 

Ja hrane metat proč ni fajn....

 

je res neke vrste greh....greh požrešnosti, greh egoizma, zbiramo na kup imamo velike oči hočemo poln krožnik a niti polovice ga ne rabimo za dostojno preživetje

mah polepšaš mi dan vsakič to je tudi ena tvoja misija ki se je niti ne zavedaš

evo, pa sem padla v greh napuha .

tako malo je treba pa se moj ego počuti ohinsploh EGO

Kok si faca, ej.

Škoda, ker več ne napišeš, bi prov z veseljem brala.

Se mi pa zdi zanimivo, ko si napisala horoskop tebe in tvoje hčere...sej jst se ne spoznam nič, ampak mi je zanimivo, da imata sonce, luno in podznak v čist istih skupinah....se prav, obe sta v soncu zrčni, v luni vodni, v podznaku pa zemeljski. V bistvu bi se po mojem mogli ful štekat. Ker sta si ful podobni, po mojem. Samo, hkrati, če sta si podobni, sta si pol špegu in vaju pri drugi mogoče mot to, kar vaju pri sebi. Mal se probi spomnit, kako si razmišljala, ko si bila njenih let. Mogoče boš pa ful podobnost našla.