Ksena in njen brlogec (PUBLIC)

Kdor hoče nekaj narediti,

bo našel pot.

Kdor noče ničesar narediti,

bo našel izgovor.

 

(Arabski pregovor)

 

KAKO zelo je tudi meni všeč ta pregovor.

Grem jaz zdaj neki naredit.

Neki norega.

Ajd. Imej se

Men je tudi všeč.

jst se ga pa držim...

 

prav pester večer sem imela, še biiii.... njamiiii

sploh ne razumem kaj dogaja... a se norčuješ iz mene al kaj? očitno se bom morala spoprijeti še z občutkom da sem ignorirana. vse večkrat me tole razjeda... tole bo treba spremenit... fak

razumem

 

občutek imam da končno razumem. Dano mi je da občutim, da zaznavam, da z vsako celico občutim trenutek... in to sprejemam kot darilo božanstva. Počaščena sem, da mi je dano, počaščena da sem doživela nekaj tako magičnega. ponižna sem da sem dojela bistvo. hvala ker sem sposobna to občutit.

Ne vsiljujete mi svojega znanja,

hočem raziskati neznano

in biti vir svojih odkritij.

Naj bo spoznano moja osvoboditev, ne moje suženstvo.

 

Svet vaše resnice je lahko moja omejitev,

vaša modrost moja negacija.

Ne poučujte me, hodimo skupaj!

Naj se moje bogastvo začne, kjer se vaše konča.

 

Pokažite mi, kako lahko stopim na vaša ramena.

Razkrijte se, zato da bom lahko jaz nekaj drugega.

 

Verjamete, da lahko vsako človeško bitje ljubi in ustvarja.

Razumem torej vaš strah, ko vam rečem: Živite svojo modrost!

 

Ne boste izvedeli, kdo sem, s poslušanjem sebe.

Ne poučujte me; dovolite mi biti.

Vaš neuspeh bo, če vam bom enak.

 

 

 

Umberto Maturana

razumem

 

občutek imam da končno razumem. Dano mi je da občutim, da zaznavam, da z vsako celico občutim trenutek... in to sprejemam kot darilo božanstva. Počaščena sem, da mi je dano, počaščena da sem doživela nekaj tako magičnega. ponižna sem da sem dojela bistvo. hvala ker sem sposobna to občutit.

da ne pozabim

Oriah Mountain Dreamer

 

POVABILO

 

Ne zanima me, s čim si služiš kruh.

Rada bi vedela, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati,

da bi si izpolnil to srčno hrepenenje.

 

Ne zanima me, koliko si star.

Rada bi vedela, ali boš tvegal,

da te bodo drugi imeli za bedaka zaradi tvoje ljubezni,

zaradi tvojih sanj, zaradi pustolovščine tvojega življenja.

 

Ne zanima me, kateri planeti so v kvadratu s tvojo Luno.

Želim vedeti, ali si se dotaknil središča svoje bridkosti,

ali te je življenje s svojimi izdajstvi odprlo

ali pa te je strlo in si se zaprl,

da te ne bi dosegla nobena bolečina več.

 

Rada bi vedela, ali lahko mirno obsediš z bolečino

- mojo ali svojo -

ne da bi jo poskusil skriti, zabrisati ali odpraviti.

 

Vedeti hočem, ali znaš živeti z radostjo, mojo ali svojo lastno,

ali lahko razposajeno plešeš

in dovoliš, da te zanos preplavi do konice prstov na rokah in nogah,

ne da bi nas druge opominjal,

da se moramo zavedati omejenosti človeškega bivanja.

 

Ne zanima me, ali je zgodba, ki mi jo pripoveduješ, resnična.

Rada bi vedela, ali si upaš razočarati drugega, da bi ostal zvest sebi;

ali lahko preneseš, da si obtožen izdajstva, ne da bi izdal svojo dušo.

 

Vedeti hočem, ali lahko vidiš lepoto vsak dan, tudi ko ni ljubka,

in ali lahko napajaš svoje življenje iz njene navzočnosti.

 

Vedeti hočem, ali lahko živiš z neuspehom,

- svojim ali mojim -

pa še vedno obstojiš ob robu jezera in zavpiješ proti Lunini srebrnini: »Da!«

 

Ne zanima me, kje živiš in koliko denarja imaš.

Rada bi vedela, ali se po noči žalosti in obupa,

izmučen in premražen do kosti,

lahko dvigneš in narediš, kar je treba, da nahraniš otroke.

 

Ne zanima me, koga poznaš, niti kako si se znašel tukaj.

Zanima me, ali boš pripravljen stati z menoj sredi ognja, ne da bi se umaknil.

 

Ne zanima me niti kje, niti kaj, niti pri kom si se učil.

Rada bi vedela, kaj te podpira od znotraj, ko je vsega drugega konec.

 

Rada bi vedela, ali znaš biti sam s seboj,

in ali ti je res všeč družba, ki jo imaš v trenutkih praznine.

Rada bi vedela, ali znaš biti sam s seboj,

in ali ti je res všeč družba, ki jo imaš v trenutkih praznine.

 

 

TIHA MOLITEV

 

(Tobias/Goeffrey Hoppe; www.crimsoncircle.com)

 

V svojem srcu sprejemam svoje popolno bitje.

Sprejemam, da je radost, ki si jo želim, že v mojem življenju.

Sprejemam, da je ljubezen, za katero sem molil-a, že znotraj mene.

Sprejemam, da je mir, za katerega sem prosil-a, že moja realnost.

Sprejemam, da obilje po katerem sem spraševal-a, že polni moje življenje.

 

V svoji resnici sprejemam svoje popolno bitje.

Prevzemam odgovornost za moje lastne kreacije

In za vse, kar je v mojem življenju.

Prepoznavam moč Duha, ki je v meni

In vem, da je vse, kakor naj bi bilo.

 

V svoji modrosti sprejemam svoje popolno bitje.

Moje lekcije sem sam-a skrbno izbral-a

In zdaj hodim skoznje v polnem izkušanju.

Moja pot me vodi na sveto potovanje z božanskim namenom.

Moje izkušnje postajajo del Vsega- Kar- Je.

 

V svojem vedenju sprejemam svoje popolno bitje.

V tem trenutku sedim na svojem zlatem stolu

In vem, da sem angel svetlobe.

Gledam zlati pladenj – darilo Duha

In vem, da so vse moje želje že uresničene.

 

V svoji ljubezni do sebe sprejemam svoje popolno bitje.

Nobenih sodb ali bremen si ne nalagam.

Sprejemam, da mi je bilo vse v moji preteklosti dano z ljubeznijo.

Sprejemam, da v tem trenutku vse prihaja k meni z ljubeznijo.

Sprejemam, da bo v moji prihodnosti še več ljubezni.

 

V svojem Bitju sprejemam svojo popolnost.

 

In tako je.

Rada se imam, zato se ukvarjam z delom, ki ga z užitkom opravljam.

 

V svoj svet privabljam le ljubeče ljudi, kajti oni so ogledalo menen.

danes sem bila pri tebi... kam te je pripeljalo življenje? o moj bog... spominjam se te ukazovalne, močne ženske, ki je bila gospodarica kmetije, katere beseda je bila zadnja, spominjam se te kot mame, ki mi je pripravljala najboljše štrukle in salato, lahko uporabim tvoj kis, na iste košče narezan krompir, isto olje, men ne porata... rušila sem tvoj tradicionalni pogled na svet, spreminjala sem ga... danes te vidim nemočno v bolnišnični postelji, s solzami v očeh, brez besed, brez pogleda namenjenega mene... ne poznaš me več ali pa nočeš... bil je vmes čas ko si v svoji bolezni in bolečini znala biti nesremna, surova, sedaj si nežna, kot majhen otrok. kam te je pripeljalo življenje? ob tebi sem čutila njega, ki sem ga imela tako rada... spet sem ga zaznala, po toliko letih. pogrešam ga... pogrešam moje otroštvo ki sem ga živela pri vaju.ti stroga, on popustljiv, vedno sem zmagala, ker sva bila močnejša... vem da si me imela rada, vem. Mesto ob tebi so prevzeli drugi, ne spadam mednje... vednar veš, da sem velikokrat z mislijo pri tebi. V tebi vidim na eni strani nemoč na drugi strani pa strah... zakaj ? česa te je tako strah?

Mama, rada te imam

sanjam, razmišljam... ne vem kako... vem da ne smem, vem da se moram umakniti, vendar nek način mora bit... nekje je prehod do tebe... upoštevam tvojo željo, ampak zdi se mi, da je resnica popolnoma drugačna... naj mi tole uspe, naj te dobim nazaj v svoj lajf, zaslužim si te vendar le če si sam tako želiš....

Poezija alfa stanja zavesti je naslov cd ki si ga bom kupila... tko da shranim naslov za mojo pozabljivost

danes sem bila pri tebi... kam te je pripeljalo življenje? o moj bog... spominjam se te ukazovalne, močne ženske, ki je bila gospodarica kmetije, katere beseda je bila zadnja, spominjam se te kot mame, ki mi je pripravljala najboljše štrukle in salato, lahko uporabim tvoj kis, na iste košče narezan krompir, isto olje, men ne porata... rušila sem tvoj tradicionalni pogled na svet, spreminjala sem ga... danes te vidim nemočno v bolnišnični postelji, s solzami v očeh, brez besed, brez pogleda namenjenega mene... ne poznaš me več ali pa nočeš... bil je vmes čas ko si v svoji bolezni in bolečini znala biti nesremna, surova, sedaj si nežna, kot majhen otrok. kam te je pripeljalo življenje? ob tebi sem čutila njega, ki sem ga imela tako rada... spet sem ga zaznala, po toliko letih. pogrešam ga... pogrešam moje otroštvo ki sem ga živela pri vaju.ti stroga, on popustljiv, vedno sem zmagala, ker sva bila močnejša... vem da si me imela rada, vem. Mesto ob tebi so prevzeli drugi, ne spadam mednje... vednar veš, da sem velikokrat z mislijo pri tebi. V tebi vidim na eni strani nemoč na drugi strani pa strah... zakaj ? česa te je tako strah?

Mama, rada te imam

razmišljam o tem ali naj te obiščem ali ne... strah me je da se bom spet počutila popolnoma odveč med vsemi tistimi, ki naj bi bili neke vrste moja družina. priznavam jim mesto ob sebi, ampak zakaj ne čutim povezanosti z njimi? zakaj se počutim tujka med ljudmi ki jih poznam celo živlejenje. pa jih resnično poznam? kaj poznam? njih ali le njihovo predstavo ki jo kažejo navzven... zakaj imam občutek, da vidim bolj globoko vanje? me čutijo? se zato počutim tako na strani? ali želim biti tam?

vsekakor te obiščem v teh dneh. v bistvu sem zdejle ob tebi, me čutiš... se spomniš? pri tebi sem imela svojo sobico, svoje zatočišče. In ne glede na to, kako stroga si bila, si bila do mene zelo prizanesljiva. spomnim se trenutkov na krušni peči, petja, oja, tudi huda si znala bit, evo ne poveličujem te v nekakšno super staro mamo, le spominjam se te, takšne kot si bila... se spomniš, kako huda si bila kadar sva gledali kakšno glasbeno oddajo, kako pohujšljiv se ti je zdel svet? prav zabavala si me. sem ob tebi, me čutiš?

 

danes mi je Mura s svojim komentarjem sprožil idejo, da bi pa mogoče iz vseh telih svojih bluzov, ustvarila nekaj, zase... mogoče pa resnično bom naredila spet neko celoto, povezano v raziskovanju sebe

včeraj sem čisto slučajno naletela na tale stavek - nekomu so napovedovali samo še 3 mesece življenja, kako so se zmotili, naslednji dan ga je povozil avto... zame zelo močno sporočilce

pred meseci obljubila da se umaknem. danes prekršila obljubo. morala povedati kar mislim kar si želim. poslala en email. upam, da dobim odgovor in da me ne prizadane. zakaj si tako želim to osebo nazaj v svoj lajf?saj ne da je moje razpoloženje odvisno od tega ampak ne zdi se mi prav, da je zamera na drugi strani... ne zaslužim si je... je pa zanimivo, pvoedala, poslala in v sebi še vedno čutim mir. nič prizadetosti... samo razčistiti želim (hm kaj že )

bluuzzzz na postaji sredi ničesar

najprei počakaj, da dobiš odgovor

če ga ne dobiš ... po tolikih mesecih je čas, da pozabiš .... ker si pozabljena ... žal ... tako je ... in stvar je razčiščena

če ga dobiš ... po toliko mesecih ... to so samo sanje ... trenutek nemoči ... iz njegove strani ... morda njegov obliž na tvojo bolečino ... verjemi ... ni vredno

draga jeti, oseba ni moškega spola....

me mame takoj mislimo, da gre za deca, kaj ?

malo si me zmedla

tudi marsikatero prijateljstvo se konča ... razumem, da bi rada vedela zakaj ... morda pa ta oseba tega noče ... morda je pustila vse staro za seboj ... ali pa še ni pravi čas za ponovno soočenje

 

Ksenia, prav si naredila. če si tako olajšala srce.

Uživi.

bom še videla kaj je moje olajšanje srca prineslo... mislim da tišino.

Karkoli že je...vse je dobrodošlo...

jst sem tko sesuta.... v nulo. danes sem si ful dobre škornje kupila... drage ko žafran. pa finekološko čutim da nisem ok... bemu bemu sunce.