Skoči na vsebino
  • zapisov
    61
  • komentarjev
    1.012
  • ogledov
    6.397

Bluzzzz na postajališču misli


Ksenia

374 ogledov

Stojim na postaji, bog ve, koliko časa že. Brez občutij opazujem svoje misli. Stojim. Mogoče minuto, mogoče ure… Brez čustev opazujem pot svojih misli, zdi se da je v meni tudi postajališče – zmede, čustev, reakcij, želj, nedelovanj. Če bi le našla pravo signalizacijo za usmeritev vsega tega. Haha, ureditev kaosa v sebi – enkratno ane…

 

No in tule naj bi bilo če bo nekaj bluzov oz. razmišljanj ki nastajajo v meni...

161 komentarjev


Recommended Comments



ne želim te prositi zanjo, želim da sem vredna pozornosti, tvoje pozornosti... vem da me ne razumeš... ampak takšna pač sem, sprejmeš ali pa pač ne... ničesar ne zahtevam,...

 

tako se je včeraj končal stavek in z njim eno poglavje mojega lajfa. kaj bo prinesel čas, kdo ve

Link to comment
Definitivno je tole za v temo bluzzzz. jočem, pomivam hladilnik in jočem. ugotavljam da sem lačna pozornosti. da sem že kot otrok sanjala o tem, kakšno bo izgledalo moje življenje. popolnoma zgrešena predstava. Ugotavljam da tako redko prejmem odobravanje, pohvalo, da se mi oglasi vzorec zanikanja... v bistvu si želim da se nekdo potrudi zame... in vem da se ne bo... večino časa sem sama sebi dovolj, znam uživat v svoji družbi, v družbi narave, po drugi strani pa pridejo trenutki ko si zaželim varnega objema...
Link to comment
Ne vem, v kaksni situaciji si ti trenutno, ampak jaz sem se podobno pocutila v dolocenem obdobju, ko sem bila nekako razocarana nad odnosom v smislu, da mi ni prinesel tistega, kar sem si zelela. Da sem sama sebi dovolj sem se prepricevala, ko sem nekako obupala nad tem, da bi dobila, kar sem si zelela...
Link to comment

nisem razočarana ampak pač spoznavam kaj si želim... ne znam ti pojasniti, niti nimam energije...

sem pa spoznala nekaj, da sem od sebe odgnala osebo, ki je zelo približana tistemu kar si jaz predstavljam pod partnerja... naj se še tako trudim tega ne vidim tu kjer sem... in če bo kdaj Vesolje milostno si želim tisti osebici to povedat (nič drugega samo pvoedat, ker sem takrat zamolčala)... da gre lahko vsaj on naprej v življenju, ker se mi zdi da sva oba obtičala, ampak vsak na svojem koncu mavrice

mali če bereš, žal mi je ker sem te prizadela... si čudovita oseba in ponosna sem da sem bila del tvoje zgodbe nekoč tudi sama

Link to comment

včeraj so me razveselili iz založbe, zanimal jih je kdo je avtor fotke Angelska krila ;) da bi jih uporabili na naslovnicah... ko sem se dogovarjala za sodelovanje, sem edino pri naslovnici popustila, razumsko, če imajo določen koncept imajo pač določen koncept (baje vse naslovnice enake) no in mogoče če jim uspe, bo moja naslovnica takšna kot sem želela (pa ne vem če druge tud ne ;))

bila pri frizerju, kolk je to zanimiv, bil je ful navdušen and tem, da sem se odločila za spremembo, včeraj mu pa kr neki ni štimal... pogreša mojo nagajivo razmršanost, baje izgledam sedaj bolj "zrelo".... sej je že čas da zamenjam tistga nagajivga fantiča v sebi ane... pa ne more dojet kolk hiter mi lase rastejo (vse je le miselni proces ;)).

Danes zvečer grem s puncam bowlat, to bo še zanimivo ;)

Link to comment
trenutek, ko sem zmedena glede knjigice... Tudi takšni trenutki obstajajo in jih sprejmem vendar poskušam na njih gledat kot na možnost da spremenim pogled na situacijo. Zmedena sem glede kvalitete knjige... napisana je pred toliko leti, da bi v tem trenutku amrsikaj spremenila, mogoče bi bilo bolje da spemenim in ne izdam pod svojim imenom... ne želim da se ljudje ozirajo za menoj in razmišljajo o tem, če sem vse to o čemer pišem do+ivljala in kdo je On... ne želim, da kogarkoli povezujejo ... bi bilo bolje da bi ostala knjigica nedotaknjena,... opažam, da sem v njej nekako napovedala svoje prihodnje živjenje, nekaj zadevic iz knjige sedaj res živim... je prav da je prišla na svetlo?
Link to comment

Zmeda se meni zdi vedno energija, ki se pojavi, ko je nekaj tik pred novim rojstvom. In seveda DVOM. Tako, da ti predlagam samo to, da se sploh ne ustavljaš preveč ob teh pomislekih, temveč, da lepo šibaš dalje. Dobro je, da si prepoznala občutke, zdaj pa jih lahko seveda lahko sprejmeš (kar si že naredila in napisala) in jih odpustiš. Pusti svoji kreaciji, da najde svoje bralce in se razširi po svoje.

 

Zanimivo je tudi to, da je ravno Tobias (Crimson Circle) v zadnjem Šaudu govoril tudi o DVOMU. In da naj lepo prosim že nehamo dvomiti... Preberi si ga, ko ga bo Matej~Či Fun~Chi prevedla.

 

Prav je, da je prišla na svetlo. Se mi zdi, da četudi pišeš stvari iz tvoje preteklosti, jih s to kreacijo sedaj dejansko osvobajaš in s tem tudi ne zanikaš svoje preteklosti, temveč ji dovoliš, da modrost tistih dni ponikne vate in se prenese v sedanjost in prihodnost. Just GO GIRL!

 

Objem s Koroške, Rolanda*

Link to comment

Tudi meni se zdi super, da si knjigo napisala.

Poleg preteklosti je zagotovo v njej tudi prihodnost. Tako sem razumel od vsega začetka.

Sicer je pa preteklost tako kot prihodnost zgolj vprašanje zornega kota.

Fajn se imej!

Link to comment
kolk sem jst hvaležna da si v mojem življenju :2src:

x:Xx

Tudi jaz zate! :2src:

 

In Mura ima tu seveda dobro stališče gleda časa. In te podpira.

In Pujsita te tudi podpira.

Koliko pa je še tistih, ki so ti samo blagoslov poslali... :palec:

Link to comment

hvala vsem za podporo cmokeccc

 

gremo naprej z mojim bluzom (sej lahko to vzamete kot glasbeni bluz ;))

spet sem dobila priložnost da opazujem kako se spreminjam... na smeh me spravljajo reakcije ljudi okrog mene... prizadetost pa takšna... spet sklepanje po svoje... zapiranje vase, užaljenost na kubik... mene pa vse to spravlja v smeh - halo... moja cifra je znana moj email tud, a se me lahko vpraša al kako? zabava me res... pred nekaj meseci bi se jokala pa imela najbolj črn scenraij pa poskušala poiskat kontakt, bila pozorna na vsako besedo, zdej me pa zabava... bogi moji... vendar pa je to ne moj problem, popolnoma ne moj... in ni mi potrebno imet nekoga ki ne verjame vame v svojem lajfu, dobrodošel dobrodošla v njem ali pa ne v njem... ni moja odločitev... jaz zmorem naprej z ali brez kakšne osebe... vedno cenim spoštujem odločitev posameznika in nikoli ne bom spremenila mnenje do nekoga ki mi je blizu... če se pa ne počutite dobro ob meni, pa sori, jaz sprejmem vaše muhe in pomanljivosti pa dajte še vi moje... brazgotine so ostale iz preteklosti in ne ne bom si dovolila novih... škoda moje osebnosti in duše, da delam brazde bolečine in razočaranj vanjo... raje jo razvajam... pa še to ko spremljam razne reakcije se nasmejim in sem še bolj prepričana da bom dosegla tisto kar si želim in kar si zaslužim in vem da ne bom ponovila in izpustila tistega kar mi pripada ;)... če pa nekoga veseli prizadevanje da me prizadane - naj mu bo lažje glede na to da ful trpi..;)

Link to comment

Jah, vsak dobivamo svoje lekcije. Gledam, da ne gazim po ljudeh, se pa zavedam, da ce se znajdejo v boleci situaciji, potem to lekcijo potrebujejo. In ne glede na to, kaj do kogarkoli cutis ali cutimo, ne mores dati skozi lekcij nikogar, niti lekcij otrojk, partnerja, prijateljev, nikogar.

 

In se necesa se zavedam, ne mores dati necesa, cesar nimas in se pretvarjati, da nekaj kar je, obstaja.

Link to comment

se strinjam s teboj pujsitika, le azdnji stavek se mi zdi mičkeno zmedeno napisan ;)

sej verjetno iz zgornjega bluza niti ni bilo razvidno kaj se dogaja, vendar je tako prav... želela sem le ven dat določene občutke, vendar me je preteklost naučila, da niti tule ne smem biti preveč odprta in zaupljiva ;) dost bluzaaaa za to jutro ;)

Link to comment

vem kam grem in vem kaj hočem... in danes je dan, ko ti želim vse to tudi povedat, ko te želim vpašati za nasvet... upam, da svetujem mali glede srednje šole prav, želim si tvoj nasvet, želim ti potožiti glede mami, boli me, ko em da se spet spopada z boleznijo... vendar vem, da..

http://www.youtube.com/watch?v=x96I8lm8ghM

 

vem pa da bo prišel dan, ko bom lahko z nasmehom dejala, kako me poznaš ;)

Link to comment
haha, danes prav nič ne vem kam grem, pa mi je vseeno... včeraj preživela pester dan, od časa preživetega z malim Galom, mami in familijo, do enega zanimivega srečanja, ki mi je dal za trenutek občutek da imam vse kar si želim do pufff pristanka na tleh (tole je zanimivo kaj podobnega bi mi pred časom dalo energije za nekaj dni, včeraj samo za urco... Bolj se spoznavam bolj me zemeljske stvari ne dotaknejo več toliko) ...predvsem je tu mišljeno razmišljanje o sebi... sej ne vem če je vedno prav da tako brskam po sebi in odpiram rane... včasih bi raje da bi bila naivna in ne vse tako analizirala... s tamalo sva sami, obožujem ta čas, pa spoznavam da me čaka še ogromno dela da izklesam svoj biser in se tega veselim... zakaj? ker potem ne bom več prizadeta... ker bom razumela... in to je zame največja čarovnija... sem zadnjič dobila en filček da sem nekoč ustvarjala elematale, da mi je vse znano samo spomnit se moram... nor filing... pa sprašujem se kolikokrat se v življenju nehote poslužujemo črne magije... v glavnem nisem slabo, sploh ne, prav uživam, sam zmedena sem... danes sem z eno deklinico se tri ure šetala po bližnjem hribovju... zanimivo, kako sem v eni temi pogovora čutila pritisk v trebuhu, tko prav zavestno sem se trudila ohraniti energijo (nezavedno se je dotaknila ene moje čsutvene rane)... je pa fajn, da preko pogovorov razmišljamo o vzgoji... ne vem ali delujem pravilno ali ne... sem v dilemi... tamalim iz rokometa so se približali fantje in itak so trenutno ta dekleta "in" in so okrog njih sami hm frajerčki kjer ne manjka pijače in ostalih zadev... nekak ne pustim mali ven pa imava problem ker je pričela tajit... sems e odločila da ji moram konja prpeustit da ga sama jezdi, da lahko samo ko se najde pred oviro ali ga ne obvlada malce primem za uzdo... ne morem ji pa prepovedati lajfa... ji delam krivico ker so drugi zunaj, jaz jo pa vzečer ne pustim? jo s tem obvarujem ali delam to da je prepovedano še bolj sladko... v glavnem kup priložnosti za razmišljanje ;)
Link to comment

Osebnih izkusenj z vzgojo lastnih otrok nimam, me pa obdajajo otroci vec ali manj cel lajf, od otrostva ze, od takrat ko sem bila mama lastni sestri in bratu, pa zdajle imam spet enega otroka, princesko, in se tocno o tem dosti pogovarjava z Luisom. Boji se zanjo in ji zeli najboljse in ji ni dovoljeval, da bi rastla, ostala je na stopnji dojencka, nemocna, bojeca, ni si znala sama vzeti za jest in za piti, ker ji je vedno nekdo to prinesel. Luis, varuska, stara mama, mama... ker jo imajo vsi radi, ampak niso ji dali priloznosti rasti in uciti se.

 

Ti si drugje, na tocki, ko se tvoja mala spreminja v zensko in ja, mislim, da ji krades prve lekcije, da bo zacela nekje sredi, ce bi tako nadaljevala, da bi bil vecji sok zanjo, da bi bila spoznanja mogoce drazja. Jaz bi poskusila to na nacin, da bi se pogovarjala kot njena prijateljica. Da bi se prej pogovorila o vseh perecih temah, pa ne na pridigarski nacin, jo vprasala kaj misli, kaj mislijo njene prijateljice (vem da to nima veze, ampak v njenih letih smo dosti dali na mnenje prijateljic) in ji dovolila izkusnje in poskusila doseci, da bi se ona potem o tem pogovorila.

 

Vzemi to samo kot mnenje.

 

Kar se pa tebe tice, sledi notranjemu glasu, kot si do sedaj, v zadnjem obdobju si popolnoma druga x:Xx :palec: .

Link to comment

Pridruži se debati

You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar ...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...