Ksena in njen brlogec (PUBLIC)

http://www.katr.si/

ne nisem se še odločila... sem pa zelo blizu tega, tud iz drugih razlogov

Ne vem kaj se dogaja z menoj, vendar v zadnjem času, ko opazujem svoje sedanje fotografije, opazujem tujko... niti najmanj ne vidim sebe ... ampak v njej vidim svojo žalost, hrepenenje... brrr. čudni filingi

Jaz se tudi v cudnih filmih sucem, cudna vprasanja se mi porajajo, upsi in downi, v tren oka oboje, kar je odlicno, da se ne valjam dolgo casa v downih, sam jst bi bila skoz gor

Jaz se pa sploh več ne sprašujem

Ko se gledam v ogledalu...ali pa ko gledam kako fotko....sem enostavno ponosna nase.

Želim in delim vsem ljubezen, pa če jo sprejmejo al pa ne.

Jaz jo dajem

Audi, nisi me razumela... ni fora v sprejemanju, ampak oseba na fotki mi ni znana... ne znam bolje opisat kaj občutim

Ne vem kaj se dogaja z menoj, vendar v zadnjem času, ko opazujem svoje sedanje fotografije, opazujem tujko... niti najmanj ne vidim sebe ... ampak v njej vidim svojo žalost, hrepenenje... brrr. čudni filingi

zorni kot spremeni

Na en nacin od zunaj opazujes zadeve, mogoce si na nek nacin octujena od sebe, ali vsaj umaknjena . Ideja, ti bos najbolje vedela .

Ne vem kaj se dogaja z menoj, vendar v zadnjem času, ko opazujem svoje sedanje fotografije, opazujem tujko... niti najmanj ne vidim sebe ... ampak v njej vidim svojo žalost, hrepenenje... brrr. čudni filingi

zorni kot spremeni

kako to misliš? veš kaj me predvsem moti, črnina okrog oči... kaj naj storim?

Na en nacin od zunaj opazujes zadeve, mogoce si na nek nacin octujena od sebe, ali vsaj umaknjena . Ideja, ti bos najbolje vedela .

moogče sem pa v sebi še vedno kratkolaska

ksenč, drži se

ok, tole ne bo marsikomu jasno ampak moram dat ven iz sebe, tko pač zadnje čase delujem... počutim se totalno sivo miš. ne vem zakaj ne morem sprejet svoje podobe, zakaj se počutim tujka v svojem telesu... je kriva le dolžina las ki jo po petnajstih letih kratkih las ne morem sprejet... danes me je nekdo samo s svojo prisotnostjo spremenil v meglo, prav želela sem da izpuhtim... rada bi bila stara jst, ko sem žarela, oddajala energijo... kje sem??????

Ksenia, se mi zdi, da te tale frizura moti, ker jo tolikokrat omenjas (mogoce samo med drugim). No fajn plat tega je, da se lahko postrizes, kadar zelis...

ne vem.. lahko, da je to... čeprav folku je všeč, razen če je samo vljuden... mogoče je pa tukaj tisti vzorec iz preteklosti kaj bodo pa drugi rekli... ne vem... vem samo da moram ven iz tega kroga... sama

Uživam v tišini in spokojnosti prebujajočega dne... skozi okno opazujem igro svetlobe. Na travniku nad menoj opazim srnjaka... rada ga opazujem in vedno znova me razveseli s svojo prisotnostjo. V bistvu sta dva, no enkrat se mi je zdelo da so trije, ampak mislim, da samo zazdelo in kaj doživim danes - torej opazujem to prelepo žival ko čisto počasi je, čudno se mi zdi, da je popolnoma negibna... še vedno zrem v tisto smer. nato višje na travniku srnjak opozori nori ples, sasmehnem se, lepo ga je opazovati v gibanju. Čudno da se spodnji ne premakne, ostaja negiben... nato ugotovim da sem zrla v skalo oz. nekaj na tleh sredi travnika in očitno v svojem prepričanju v mislih resnično priklicala za trenutek pravega... zanimivi občutki... občutki, ki v meni prebujajo nekaj povsem drugega kot je spoznanje kako močna je naša misel

Sonček se je skril. bila sem priča Čarobnemu jutru

sem dobila kmalu odgovor, trije so, prečudoviti

no verjetno je kakšna ona vmes

Ti si res gozdno bitje, vidis in dozivljas naravo na poseben nacin in milsim, da te stik z naravo notranje polni, da bi bila brez tega nekako notranje mrtva

zakaj dovolim to ? zakaj kljub temu, da vem kako se bo odvilo dovolim da me teptaš? pa me al je sam moj ego prizadet...evo marsa mi je zadnjič dala idejo, če bom imela psa bo Ego... majke mi... sem brala v eni temi da so ti dnevi dnevi vil in škratkov... torej dragi moji... zmotila sem se, ne sprejmejo me tu, ne vidijo mojega bistva, tistega, zaradi česar sem prišla sem in pogrešam ... prišla sem izkusit ljubezen, toliko jo imam, izkušam pa bolečino... ne fer vam povem... evo priznam, to ni to...

Ksenia, ocitno je obdobje transformacij . Meni se tudi polno vsega dogaja ta moment, fajn se mi zdi, da sem obrnila plosco, da sem se zacela druzit se s kom drugim, ko to dopusca cas - 1x tedensko, da sem postekala, da si ne smem dovolit bit odvisna od samo ene osebe (to je moja butasta lifetime napaka) in mi je bolj kot ne vseeno. Ta moment. Kdo ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, ampak zdajle je pac tko...

 

evo danes je drug dan... dan ki sem ga posvetila sebi, včeraj sem imela svoj večer... dopuščam trenutkom da so in vem da bodo nihanja...

prihodnost je v prihodnosti

Trenutek - večnost... živim za sedaj ne za včeraj in jutri... oz. se učim

....prihodnost naj bo spontana...privoščim ti

za hip sem te uzrla, preteklost... za hip sem se zazrla v tvoje oči, v hipu se je preteklost vrnila .... naključje? za droben trenutek sem ustavila zopet čas. Lepo te je bilo spet videti, preteklost. Kje je meja med njima... kje je vmesna linija... v sedanjosti? to je le tanka linija med preteklostjo in prihodnostjo... dobrodošla prteklost v prihodnosti... naj ne bo le najključje...

Veš, ko boš pripravljena, da se soočiš z njo - preteklostjo- takrat bo razprla krila. Sicer preveč boli. Verjemi

hm... jaz od preteklosti ne pričakujem drugega kot da ostane tisto kar je - v preteklosti tam kjer ji je mesto, v lepih spominih... ničesar ne pričakujem...

Imas prav, ja. Samo nekako nas definira in ponavadi zavedno ali nezavedno vlecemo rane in/ali vzorce iz preteklosti s seboj in vplivajo na sedanjost, morda tudi na prihodnost.

 

Bi jaz morala tudi se lotit malo sebe, pa mi je lajf tak fajn izgovor ponudil - veliko dela , saj delat pa ja moram, se zlasti, ce se mi doloci urnik in res ni druge....

vse najboljše, mali