Ksena in njen brlogec (PUBLIC)

Tale tvoj bluz je fajn rubrika in Pujsitka caka na kaksen nov prispevek

moj bluz se je zabluzil... ugotavljam da sem zanimiva za osebke, ki še eno uro niso na forumu, pa si že moj profil ogledujejo... hm. to mi ni več všeč, ker nisem narejena, ker pišem iz srca. preveč domača sem tule gor, bo treba to sprement...

bluzjena sem, ama baš res

Saj lahko spremenis nastavitve, da je samo za dolocene ;-). Jaz imam tudi neke svoje bluze zadnje case, si moram se vtise poslihtat, da bi jih lahko delila...

ni fora v blogu... glej, sem kar sem. odkrita. in ni mi všeč občutek, da moram bit v svojem izražanju misli previdna... da se mi lahko maščuje kjerkoli katerakoli beseda, stavek... no ja kr je je že ... se spomnim enega tvojega podobnega primera.

In za katere določene? vem da bereš ti, Mystica Jeti mogoče še Klarus, tam pa tam Audi, pa še kdo... kako pa naj vem, da ne bom koga pa prizadela če ga ne bo vmes... pustiva to

jutri grem tečt traso kjer bo zagorski tek. moram videt kje sem. tole sem imela že enkaj let v planu pa vedno našla izgovor. letos mislim da sem pripravljena... bom videla jutri. mam tremo. pa nekak mi ne gre da je to kar bom jutri tekla isto km kot to kar sem danes... men se tolkkk več zdi

 

bluzi so pa itak dobrodošli. upam samo da ti ni kaj storil

ugotavljam, da me ne moreš več prizadeti z besedami. bolj me boli to, da poskušaš, da je skoraj vsaka tvoja beseda "samo da me zabiješ nazaj" in to da mi je vseeno. Odnos umira, vse bolj. Pogrešam trenutke ko sem bila s tamalo sama. noro... ne pogrešam strasti, ne pogrešam nežnosti pogrešam svoj svet. ve skupaj je ena bedarija. pa še da bi to delo prinašalo keš, pa prinaša samo skrbi pa neplačilo obveznosti. Si danes mislil da si me prizadel no pa me nisi. ni mi potrebno it res ne... sploh pa ne s teboj. škoda da gre najin lajf v to smer. Ironično da se tega ne zavedaš ter veselo vesljaš naprej. kako lahko misliš, da j vse ok, če pa ne najdeš več lepe besede tule...

očitno uran na desc dela

evo mene spet tu, na mojem postajališču bluza. Paše kdaj malce zait semle in brez slabe vesti napraviti en bluzzz sprehod.

kkao se lajf spreminja, ne morem dojet. če bi mi nekdo pred meseci rekel, da bom občutila določeno slabo vest do sebe in še do koga, bi se mu smejala. pa jo... predvsem do sebe. ampak ne obžalujem, le vem, da niso bile vse odločitve prave... gremo dalje. smejala pa bi se tudi če bi mi nekdo dejal, da ne bo določenih oseb poleg ki bi se razveselile z menoj mojih uspehov, katere bi zanimalo kaj se dogaja z menoj. tudi to čas prinaša. odtujila sem se od oseb ki so kreirale moj lajf, mogoče celo predolgo. prevelik pečat je puščen v meni.

nekoč sem rekla da zmorem sama - klinac zmorem. želim si objem v trenutkih sreče in objem varnosti v trenutkih strahu...

mogoče sem pa res sama se izolirala, mogoče pa res s svojim načinom odbijam ljudi od sebe, predvsem tiste, ki mi nekaj pomenijo... mogoče je pa res najbolje da se umaknem in počakam, kdo bo v rl našel nazaj pot do mene...

dost ...

čutim... ne vem kaj čutim, koga čutim... bolečino strah upanje veselje, vendar občutki niso moji. potepam se po naravi in razmišljam o življenju. Čutim, da si želim nekaj, da me kliče nekaj drugačnega. želim biti hm kako naj se izrazim - hočem da zvečer zaspim srečna ker sem storila nekaj dobrega za druge. želim si pomagat, želim si biti (kar nekaj minut že iščem izraz) - mogoče si želim da storim za koga nekaj kar bo spremenilo lajf... ne vem, želim zreti v srečne oči in moja duša bo polna...

dobrodelnost, ne vem ... če bi bila mala večja bi šla nekam kjer bi na nek način me potrebovali. stavek imam že skoz v mislih - želim biti tam, kjer me potrebujejo. male egoistično tole? ne vem...

poleg teh občutkov zaznavam še nekaj- ful fina energija je poleg mene hladna vendar nekaj čarobnega... kot da ... ne tega še ne znam opisat... pustimo to

pa še nekaj se mi dogaja za kar nimam pojasnila...recimo gledam en list na drevju, en list ki se premika, vsi ostali so pri miru en list pleše... za to rabim fizično razlago...

ok, da ne bo kdo rekel, da se mi meša

pa še nekaj - zadnje čase ugotavljam da ljudje predvsem moški spol išče kontakt z menoj v pijanosti, ne vem kaj naj si mislim o tem... se me v treznosti ljudje bojijo????

nekdo mi je danes zjutraj polepšal dan z emailom... hvala ti

 

Pesem o zvezdah - Tone Pavček

 

Vsak človek je zase svet,

 

čuden, svétal in lep

 

kot zvezda na nebu …

 

 

Vsak tiho zori,

 

počasi in z leti,

 

a kamor že greš, vse poti

 

je treba na novo začeti.

 

 

Tako živimo ljudje.

 

Vsak zase krmari k pogrebu.

 

Svetloba samo

 

nas druži kot zvezde na nebu.

 

 

A včasih so daleč poti,

 

da roka v roko ne seže,

 

a včasih preblizu so si,

 

da z nohti lahko

 

srce kdo doseže …

 

 

Od téga mendà

 

človek umre,

 

od téga z neba

 

se zvezda ospe.

 

 

 

Preproste besede

 

Treba je mnogo preprostih besed,

 

kakor:

 

kruh,

 

ljubezen,

 

dobrota,

 

da ne bi slepi v temi

 

na križpotjih zašli

 

s pravega pota.

 

 

Treba je mnogo tišine, tišine

 

zunaj in znotraj nas,

 

da bi slišali glas,

 

tihi, plahi, pojemajoči glas

 

golobov,

 

mravelj,

 

ljudi,

 

src

 

in njih bolečine

 

 

sredi krivic in vojska

 

sredi vsega tega,

 

kar ni kruh,

 

ljubezen

 

in ne dobrota.

bom tole napisal tu, ker tko noben ne bere... torej včeraj bila bitko sama s seboj in z bolečino...na trenutke se počutila totalno izgubljeno ker sem nekje izgubila tiste ki sem jih na LM prepoznala. ljubuljane pa tko ne poznam... hkrati se počutila nadvse močno...spet doživela razočaranje glede srčka... spet bila totalno osamljena med množico... imela dve deklici ob sebi ki sta mi dajali moč... zmagala... in zmagam lahko tudi drugje,.... vsi so imeli nekoga ob sebi... jst pa ne... in potem zaslišim svoje ime - Pikica... hvala ti... sem se pa odločila, ne rabim nobenega v svojem lajfu

žalostna sem... sploh ne dojamem