Evo, danes bo zgleda vožnja z motorjem šla k vragu. Namreč najavili so se obiski...tako sem ravnokar spekla marelične žepke...pač nekaj malega za posladkat...nekaj je ja treba dati na mizo, ali ? No ja, ni ravno nujno, ampak taki so vzorci iz primarne družine. Navada je pa, kot vemo, železna srajca....

Malo sem zajadrala...Namreč hočem povedati to, kako mi ni preveč všeč, če moram prestavit plane, ki se jih blazno veselim...in po katerih čutim blazno potrebo. Tako je - danes čutim pravo pravcato potrebo, da se vsedem na mojega Elija in jo nekam mahnem. Jap, plan je bil Rogla, pa postanek v 'najini' simpatični gostilnici v Slovenskih Konjicah. Tam je res lušno...vsi so prijazni, tako domače vzdušje je....Ker so pa prisotni lepi spomini, je še toliko lepše....

Ta moment sicer moram priznati, da imajo ti spomini na nekoga še vseeno en tak grenki priokus...Ampak čas zaceli vse rane...baje...saj bo....vem, da bom kmalu zopet pridobila na čustvenem ravnotežju...

No, upam, da so jo tokrat vremenoslovci pihnili mimo in bo vikend če že ne sončen, pa vsaj brez dežja...Bom pa takrat nadoknadila današnje plane glede furce...

Yes, še nekaj mi je kapnilo! Ta vikend je moto zbor pri B.D. Ravno prav, namreč Leila potrebuje ODKLOP!!!

Hmmmm...a me mora pačasi začenjati skrbeti??? Namreč zadnje čase Leila nekam pogosto potrebuje odklop!

Ah, ne.......samo svojo ptico v duši hrani...na tak ali drugačen način...