Prejšnji teden ni bil moj teden niti pod točko razno. Pravzaprav že dolgo nisem imela tako slabih dnevov, vsaj kar se mojega počutja tiče… Depra me je lovila 100 na uro! Itak verjetno ne rabim posebej razlagat, kaj je razlog temu, da sem bila totalno down…Srčne težave seveda….Pa ziher so morali tudi moji planeti imeti čudno pozicijo oz. več kot očitno je bilo, da so tudi oni v klincu….

Pikola, ne bi si mislila, da sem s čustvi tako globoko zaplavala….Sicer si pa tudi nisem mislila, da se bo kar na lepem, brez kakršnekoli razlage, brez ene same besedice, končalo….

Moje stanje se izboljšuje in zdi se mi, da zopet lahko vsaj koliko toliko normalno funkcioniram…hja, pa tudi planeti so mi verjetno bolj naklonjeni….

V glavnem, moj optimizem je zopet začel prihajati na plano….Poskušam biti hvaležna za izkušnjo in srečna, da se je sploh zgodilo. Srečna za spoznanje, kaj pomeni iti z nekom v korak, v isto sled, kaj pomeni dihati z nekom….

Ob tej pisani druščini mojih občutkov (zaljubljenosti, sreče, radosti, hrepenenj, žalosti, razočaranja….) ni šlo brez melodij. In tokrat je bil več ali manj non-stop na udaru Hari Mata Hari s svetovnim glasom….To je pa res glasba za dušo…..

Jap, in seveda je H'M'H' blazno všeč tudi Njemu! Hm, če bi bilo kakorkoli drugače, bi bilo čudno…