Pogled v nebo ni nič kaj obetaven...Koprenasti oblaki nad mano imajo izgled, kot da se kremžijo...O sončnih žarkih ni ne duha ne sluha...

Čeprav...tam v daljavi je videti, kot da se jasni...kot da se zlata krogla na vse pretege trudi pokukati izza oblakov...

Upam, da se bo okrog poldneva vsaj malce otoplilo, temperature kažejo namreč za avgust siromašnih 13 stopinj.

Me vleče zvok motorja...vonj po usnju in bencinu in občutek svobode, ko se spojim z vetrom, ko osvajam ovinke in ovinčke, doline in dolince, hribe in hribčke...

Nič...grem na kakav.