Leilin kotiček

Berem in berem in berem in mi je postalo kar slabo. Kako grozno se je spominjati za nazaj, ko sem sama dajala čisto enake občutke, ko sem si 100x rekla, da nečesa ne bom naredila, pa sem.........

 

Ampak po drugi strani, če sedaj gledam za nazaj, kako sem vesela, da je do tega prišlo. Ni važno zakaj, ampak na lepem ugotoviš, da si bil zaljubljen v "napačnega" človeka.

 

Aha in še nekaj sem ugotovila: da padeš v malo jamo... in koplješ in koplješ ko butelj ven, pa vse kar delaš je, da si samo še večjo luknjo delaš. Ko resnično ne moreš več, ko si že čisto na koncu, ko imaš občutek, da zaspati pomeni prekiniti s tem šitom (forever), se usedeš na dnu te luknje na tla, se hočeš nasloniti na zemljo, ki je polna brazd tvojih prstov in nohtov, ko si zaman poizkušal priti ven in se čudežno nasloniš na nekaj trdega, hladnega. Ko se obrniš, ugotoviš, da za tabo stoji lestev, ki ti nudi pot na svobodo. Kaj je bila že cel čas tam? Kako to, da je nisem opazila? MI je bilo namenjeno, da naredim tako globoko luknjo, da je lestev ravno prav visoka, da pridem ven? Sem rabila uničiti vse nohte, iztočiti vse solze in se umazati do konca, da ugotovim, da obstaja izredno enostaven pobeg ven? Ni važno.... tu je in izkoristi to. Po lestvi sem prišla ven tako na hitro. Sonce mi je zastrlo oči in ogotovila sem, da je prelep dan, brez oblačka, sončni žarki so me lepo božali po telesu in mi sušili solze na obrazu.

Nov dan je, fino je in na svobodi sem!!!!!

 

lp

pupa

Jama.

Je že dovolj globoka

Je že na trdni skali

Bo dovolj globoka, da postane osnova temelja nečesa novega.....morda mostu

Hm...hvala obema za prispevek.

 

Čeprav...ne gre za to, da bi prišla do zaključka, da sem zaljubljena v napačnega človeka. Še zmeraj mislim, da je zame pravi moški.

 

Gre za to, da vse kaže (oz.je kazalo), da jaz nisem zanj 'prava' ženska. To je bilo hudičevo težko sprejeti. Ampak če se nočeš več valjati v blatu, je edini izhod sprejeti situacijo, se po možnosti fokusirati na kaj drugega, da te obsedenost spusti in si dopustiti, da življenje teče naprej.

 

 

Most je pa zmeraj prisoten. Vprašanje je samo, koliko imamo takrat volje in moči, da ga vidimo...najdemo...stopimo nanj in ga prečkamo.

Hvalabogu, da nikoli ni prepozno.

V življenju posameznika so pomembna tri glavna področja, ki določajo naš občutek sreče:

 

1. služba, kariera, šola,

2. hobi, zabava, prosti čas, družba in

3. ljubezen, partner, družina.

 

In nikoli, zares nikoli ne moreš imeti vseh treh.

 

Hari

Ojla Hari!

 

Tvoje prepričanje je torej, da ne moremo vseh treh področij toliko uskladiti med seboj, da bi bili zadovoljni, srečni,…

A sem prav razumela?

 

Kristus…ko bo temu res tako, me lahko v istem momentu kar pobere!

 

 

 

Hari…a ta izjava temelji na tvojih osebnih izkušnjah?

V tem primeru ti želim, da te pot pripelje do drugačnih, pozitivnejših, temu nasprotnih spoznanj…

 

 

Pa lep pozdravček, kamorkoli že…