Omara, ki ne izpusti okostnjaka...
Pod tale naslov bom nizala naključne misli, čustva iz mojih dnevnikov...nekatere misli, čustva kar direktno iz glave...
Zakaj?
Ker nekatere misli, čustva niso nikoli prešle/a iz glave v dnevnik in ker je mnogo takih, ki so ostale/a v dnevnikih, pa ropotajo, ker hočejo nazaj v glavo
Ob vsakem takem zapisu, si mogoče privoščim še krajši vpogled v gnezdece, ki je samo misel/čustvo rodilo.
Nekatere stvari si zaslužijo, da ostanejo, da se zapišejo, da se ponovno izživijo...
Nekatere stvari pa pač nikoli resnično ne umrejo in tako se vsi živozakopani okostnjaki prav ostudno, včasih celo nekoliko perverzno, smukajo za vogali in me, ko jih pač piči, pocukajo za rokav
...mrtvaški ples
...srce, ki ne izpusti bolečine, ker bi preveč bolelo
11 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.