Pika Pikica's Blog (PUBLIC)

me je mami klicala in rekla da od danes naprej pove kar misli, naj se pripravimo... jes to sem rabila. ne znam opisat, ampak ful mi to pomen... baje ima spet tumor, čakamo izvid...in rekla je da jo je strah, da drugega vnučka/o ne bo dočakala. povedala je, končno... nisem nesramna ampak porkafiks s tem da je vse zadrževala v sebik, si je delala raka... pismo pa ne morem jst njo učit in hvala bogu da je prišla sama do tega kaj mora..

mah sej to me ne moti glede otrok, sem se sam spomnila ob eni temi na forumu

 

mi je pa žal za tem, da sem spet izgubila eno prijateljstvo.. nekam pogost se mi dogaja to a?

Spet? Jaz samo za eno vem. Aja, no, sej, v bistvu sta dve...moško in žensko, če na prava dva mislim. Glej, srce, veš kolkrat so iz mojga življenja izgili ljudje (predvsem tipi), k mi je blo ful hudo za njimi. Pa sm kasnej vidla, da je že blo tko prov. Ker sem s tem dobila prostor za druge, primernejše. To se je vsaj kasneje izkazalo.

Če vidiš, da je z druge strani tak odziv, da ignorirajo, oziroma ne dajo glasu od sebe, potem je že prov, da jih ni več ob tebi. Si kej boljšega zaslužiš.

 

Pa boljše, da si to zdej spoznala, ko pa, da bi močno računala na nekoga, ki bi te pol grdo na cedilu pustil. Nej grejo svojo pot, sej so oni na škodi, ker so tako krasno osebo iz življenja izpustili.

žensko mislim, o dečvi, ki je bila že tule omenjena...

mah sej vem... ampak ni fer do mene jebi ga

Sej vem, kera, tista, ki je jaz nikoli nisem kej preveč porajtala.

Vem, da te boli. Mene tudi vedno, če se kej takega sgodi. Samo, če v vajinem odnosu ni vidla takega prijateljstva, kot ga ti in je lahko brez problema prekinla stike...ne vem, no, če bi si jaz še želela takega prijateljstva in bi mi blo hudo za njo. Jst sm glede tega itak ful čudna. Če mene prijatelj razočara, preslepi, zabode nož v hrbet, ni potem pogojev, da se vrne, pa če še ne vem kolk prosi in se opravičuje. Pri prijateljstvu takih velikih napak preprosto NE sme bit. Veš kolk ljudi maš še lahko za prijatelje. Sej, res dobre je težko najt, samo, se jih da.

mah, jst sem en čudn človk,... jebi ga

ugotavljam da nimam kaj več pisat na forum, ne da se mi ne dogaja, sam vse mi je mal halooo... ne bom rekla da se poslavljam, vendar nimam kaj več počet tule gor...

Jst sm mela iste občutke dva mesca nazaj, pa me je minil. Lahko sam rečem, da upam, da je pri tebi isto, sam začasno. Ne bom te pa silila, ker vem, kolk men ni blo, da bi pisala... :xx!:

Mala, fajn si, veš?

danes se počutim staro, smotano, .. jutri od 10 naprej ene 3 urce pa pol drži pesti za malo in njeno ekipo... če zmagajo prvo tekmo so v finalu državnega p. (med prvimi štirimi ekipami v Sloveniji te starosti) torej od 10 do 10.25 potem 10 minut pa še 25 minut... tud dihat danes ne more. leži z glino na kolenu (v nepravem dnevu dež), potem ena tekma odmor in še ena tekma... če prvo izgubijo z manj kot 3 goli, potem potrebujejo tretjo tekmo zmago... psihično fizično stresno naporen dan... pa ta teden ima mami v torek r. dan upam, da ne bo spet mamografija kaj pokazala, lani je za r. dan izvedela da ima raka... sebe spljoh omenjala ne bom kaj vse doživaljam... včasih se resnično vprašam kaj mi je treba vsega tega... lajf se mi je priskutil do daske... ma ne sej ne mislim končat, ampak kje je smisel jebelacesta? v odpovedovanju, prilagajanju? 8 ur delam vsak dan zato da določene zadeve odplačujem... sita vsega

Jst delam po 10, ok, zdej mam vsaj boljše službe, nikjer nbenga pametnga tipa na vidiku, z levom je vse megleno, da včasih ne vem, če čem sploh to vlečt al nima smisla, da se ne bom opekla. DOma itak z mat že ene 4 mesce ne govoriva. Sicer mi čist paše to, samo, ni normalno, a ne? Pa tko....skoz me skrbi, kako bo z dnarjem, težko se sprostim, težko uživam v določeni družbi in kenslam ljudi iz lajfa....ne vem, včasih se sama seb zdim taka zadrta svinja, da.... ne vem, počasi postajam brezčutna, pa nočem tega. Samo, sprašujem se, a more bit res tok zajeban?

 

Tko, da te čist razumem, mala. Nimaš kej, še dobr, da mamo druga drugo, da si lohk mal pojamramo, pa se potolažmo.

 

Bom držala pesti jutri.

če mene vprašaš mi je moški spol trenutno čist odveč...

men so očitno že celo življenje, glede na to, da si očitno izbiram take, ki ne zdržijo dolg z mano...najbrž mi že tko paše...

jaz bi ti kaj povedala, pa ne morem nč tvojga prebrat - oziroma samo prvo četrtino teksta

A nč ne vidiš odkar je nov forum al kako?

Ojla.

Spet mal zatišja blo.

Jah...kaj nej rečem, mal samogovorov bom spet mela. Čist mal.

Veselim se najinih skupnih trenutkov, čeprov nad nama visi teža besed, da ne bova skupaj. Pa razmišljam velik o tem. Po eni strani mi je čist ok tko, kot je. Samo, včasih si želim več pozornosti. Po drugi me moti, ker si rekel, da bom sčasoma želela več, pa da nima smisla. A ti si pa čist imun al kaj? 100%, da ti ne morem zlezt pod kožo? Ne vem, včasih se mi zdi, da sem ti že fejst zlezla. In da mava neki posebnga In da nama je res fajn, ko sva skupi. Po eni strani si želim, da bi se prepustil, dal šanso...po drugi pa....sej je ok tko.

Včasih razmišljam, če bom sploh kdaj pripravljena za resno vezo. Tok vprašanj se ob tem pojavlja, nepotrebnih, jasno. Pa dopust, pa finance, darila, otroci...tu mač zakompliciran. Jst mam pa tok rada to svojo svobodo. Včas mi sicer manjka ena človeška toplina, ampak sej sm kr otopela. Se mi zdi, da ne rabm in iščem več tok. Tiste parkrat na mesec, ko sm s tabo, mi je kul. Sm cel tedn nasmejana in dobre volje in zadovoljna.

A premal zahtevam, a ne? Bi lohk več dobila...eh...

 

Ti sam poklič.

Mater, sem jezna sama nase, pa mal tud tko.

V novi službi, k jo mam rada, sm dons neki zabluzila. Sicer ni bla svetovna napaka, samo, šlampasta sem bla in nisem korektno nardila novice, pa sm bla mal okarana. Sej mam krasno šefico, ki zna na ok način povedat, da sm zajebala, samo, jst sm pač taka, da sm pol ful osramočena, pa bed mi je in se sekiram 100 let.

 

Jezna sm pa zato, ker sem se uvajala en mesec, pol sm pa sama delala pol mesca in sm mela že drugo na uvajanju...ja, jebemo. Še za svoje izdelke kumi garantiram, pol morm pa že za druzga jamčt. Sicer mam ful fejst punco na uvajanju, sam, vseen. Pol je vedno bl na hit narejen, pa bedno je men njo kontrolirat, k mam za 10% več pojma, kt ona.....ker bulšit.

 

Bemu sunce. Ni moj problem, da je premal ljudi. Ne mi pol takoj nekoga nasrat.

 

no, bo že.

Jebemo, sm jezna...ma, kurc te gleda, upokojen jedan. :xx!:

jst spljoh ne razumem več lajfa... res ne

Enako...en kurc je vse skp. Kako nej bo človk optimističen, če so vse naokol same ovire, preizkušnje, jebemo...a se nam ne more vsake tolk ornk usrat?

očitno ne...

sem te prišla samo mičkeno pozdravit... niso tole moji dnevi, ne da se mi brat, astrologije se nisem dotaknila že nekaj mesecev, ne da se mi it ven v naravo, pa jo ful pogrešam, sam jedla pa spala bi... da ne omenim gospodinsjih del.. vlečem se ko megla po svet

O, srce....jst pa nisem bla na blogu že par dni in me je neki potegnlo in vidim, da si ti komentirala. Glej, če ti ni, ti pač ni. Sej veš, ko en ni blo za čvekat, me pač ni blo skor 2 mesca gor. Včasih pridejo dnevi, ko ti je res vse odveč, vsi pogovori se ti zdijo plehki, občutek maš, da te noben ne razume in da si sam...nimaš kej. Pol pa kr naenkrat posije sonček, neznanec se ti nasmehne, zveš kako dobro novico in je spet vse ok. In verjamem, da bo tud pri teb tko. Maš pač take dni, ko ti paše bit oddaljena, žalostna. Zakaj pa ne?

Mater, sem žalostna...a si res to zaslužim?

No, sem boljš. Spet se je par stvari razjasnilo.

Fak, kok sm zadnje čase odkrita. Pa ful se derem. Agresivna sm. Vsake tok časa kr zjam.

Eeeeeeeeeeeeeeh...tale služba...kokr mi je všeč, je tole vodstvo kr neki, no.

 

Bomo vidl.

Evo, komentar, namenjen amber.....sm ga zbirsala iz une teme.

 

 

A iskrena si? No, to pa je vic dneva...namreč v tvojem kraju poznam vsaj 4 ljudi, ki jim lažeš, da se kar kadi za tabo, v Piranu je pa še druga naivčina. Sem si včeri rekla, da se ne bom vtikala, pa pač ne zdržim.

Do pred kake pol leta sva bili prijateljici, potem si mi pa začela pisat stvari, ki jih pač ne odobravam. In si se mi s tem pokazala v svoji pravi luči. Pika na I je bil pa izlet v Celje. Tolk razvajenosti, sebičnosti, gospodovalnosti in sitnobe sem do zdaj opazila samo ri kakih slabo vzgojenih majhnih otrocih.

Ne morem verjet, da se TI do nekoga obnašaš tako, kot se do tebe obnašajo tvoji starši, pa te to ful boli. Mal se zamisli, pa si priznaj, da je to res.

Ker vem, da znaš bit čist ok punca, samo tole...

In ja, si ljubosumna in res skačeš za čisto vsakim njegovim postom, kar je res otročje in na nikakršnem nivoju za nekoga tvojih let.

Pa to, kar si rekla, da ne boš povedala, zakaj so punce take do tebe, ker sem tko vprašala....lahko samo rečem, da si spet pokazala eno plitkost, ker sem bila jaz edina, ki ti je upala javno povedat, ko si to PROSILA, potem pa lepo rekla, da povej, zakaj misliš, da je tako, pa si pobegnila in me še obtožila, da sem na grd način vprašala. Glede na to, da me poznaš par let in da si imela možnost prebrat že ogromno mojih postov, veš, da sem lahko prekleto velik bl nesramna in direktna, če hočem, pri tem vprašanju pa nisem bla. Tko da....

 

Ta post je namenjen izkjučno temu, da se malo zamisliš in se spraviš v red. Ker s tem obnašanjem na veliko škoduješ sebi, pa še komu. In glede na to, da daš toliko na duhovnost, veš, da se vse slabo vrne...a si res tega želiš? icon_smile_blush.gif

Uf...pa je spet pred vrati. Moj rojstni dan. 27.-ti. Pa spet me grabi žalost, ki ji ne znam ubežati. :xx!:

Zmerom me ful potre ta praznik, ker sem se do zdej vedno slabo takrat počutila. Skoraj vedno. In kar postanem depresivna, zavedam se, da sem sama, pa sprašujem se, kaj sem sploh dosegla in če ma moj lajf kak smisel? Najbrž ma, ne.

 

Nč, grem zdej mal vilinske simbole prosit za pomoč. Se bom potrudla mislit pozitivno.

Uf...pa je spet pred vrati. Moj rojstni dan. 27.-ti. Pa spet me grabi žalost, ki ji ne znam ubežati. :xx!:

Zmerom me ful potre ta praznik, ker sem se do zdej vedno slabo takrat počutila. Skoraj vedno. In kar postanem depresivna, zavedam se, da sem sama, pa sprašujem se, kaj sem sploh dosegla in če ma moj lajf kak smisel? Najbrž ma, ne.

 

Nč, grem zdej mal vilinske simbole prosit za pomoč. Se bom potrudla mislit pozitivno.

kaj pa če bi si sama naredila lep dan. Al pa sedla v avto in odpeljala med tiste ljudi, ki te imajo/mo radi? ej bejbi, dokler sem pričakovala pozornosti od drugih sem bila razočarana...

Sej sem ok. Preden sem šla spat, me je zagrabila ful neka huda depresija in sem se jokala, pol sm si pa začela govorit, da sem zdrava, mlada, nič mi ne manjka imam ogromno fejst ljudi, ki mi pokažejo, da me imajo radi (ve vse ste ene izmed njih), pa luštno nečakinjo mam, tko, da sem se pomirila. In sem prav fajn dons. Pozitivna, vesela, srečna. Ok je.