Življenje iščem v barvi
Zapis je objavil/a tjama
1.561 ogledov
Moj najljubši slikar VINCENT VAN GOGH
Vincent van Gogh ni velik samo zaradi sproščene emotivne moči, ki je silna tako v barvah kot linijah, ampak tudi zaradi izjemne energije, s kakršno je slikar uspel obvladati notranje sile, ki so ga razcepljale.
Med bivanjem v Parizu v letih 1886 - 88 je bil blizu impresionistom, nato se je preselil na jug Francije in v svet umetnosti, ki je bila veliko bolj silovita in osebna. Snov za svoje slike je našel v svoji okolici - pokrajine, ljudi, včasih predmete, vendar je ojačil njihovo barvo in zaostril njihove značilne obrise, da bi izrazil vrednost, ki so jo imeli zanj, in jim podaril žarjenje, ki deluje že skoraj religiozno. Velikokrat mu je za slikanje preostal le lastni obraz, edini model, ki mu je bil vedno dostopen, pa čeprav ga je utegnil pohabiti, kot to kažejo obvezani portreti. Njegove barve so bile bleščeče, goste, nanašal jih je s skrbnimi, pogosto dolgimi in razpotegnjenimi potezami čopiča. To bleščavo in poteze čopiča so si ljudje radi napačno tolmačili kot silovitost: občudovalci so pač želeli umestiti svojega junaka v "dobo strasti". Spet je umetnikova osebna zgodba, polna strastnega človekoljubja, pa tudi duševni kriz, ki so včasih vodile v blaznost, pretkala njegovo delo z dodatno udarno silo. Nekateri so v Vincentu van Goghu videli poblaznelega genija, ki svoja čustva izliva v barvo. Njegovo slikarstvo ni slikarstvo umobolnega, ampak izraz trpečega človeka, ki je svojo notranjo napetost prignal do meja norosti. Njegova pisma pa razodevajo, da je bil nadvse pozoren in razmišljujoč slikar.
Svet je tako malo cenil njegove slike, da za časa njegovega življenja ni bila prodana niti ena. Šele zdaj, ko je svet v svojih svetlih trenutkih spoznal lastno občasno blaznost in se začel boriti proti temi, je priznal Vincenta van Gogha za enega vesoljnih svetnikov.
Zvezdna noč, Saint-Rémy, junij 1889
olje na platnu, 73 x 92 cm; The museum of Modern Art, New York
Van Gogh je sliko ustvaril med bivanjem v bolnišnici v Saint-Remyju-de Provence. Narisal jo je z junijem 1889, torej mesec dni po sprejemu in trinajst mesecev pred samomorom. Bratu Theu je pisal: “Ta žalostna bolezen me sili, da delam brez prestanka, srdito, zelo počasi, a od jutra do večera... mislim, da mi bo to pomagalo ozdraveti.” To je ena najlepših in poglavitnih slik, ki jih je van Gogh naslikal. Tu se je oziral na prejšnje slike, ki so prikazovale noč. Oddaljil se je od opazovanja narave in uporabil je barve, ki si jih je sam zamislil. Ustvaril je izredno podobo. Vsebina kaže nočno pokrajino z vasjo in z griči v ozadju. Toda to ni mirna in negibna noč. Vsi elementi narave, pokrajine, vasi drhtijo v presunljivi razgibanosti, silijo k višku, se zvijajo, prekrivajo in zapletajo. Nebo ima kozmično in dramatično podobo.
Avtoportret
Saint-Rémy, september 1889
olje na platnu, 65 x 54 cm; Musée d’ Orsay, Pariz
Kronologija
1853: V Groot Zundertu se očetu Theodorusu van Goghu, kalvinističnemu pastorju in Anni Cornelii Carbentus rodi Vincent Willem van Gogh.
1857: V Groot Zundertu se rodi Theodorus van Gogh (Theo).
1864: Vincent v internatu inštituta v Zevenbergnu.
1866: Vpiše se na Institut Hannik v Tilburgu.
1868: Prekine s študijem in se vrne v Groot Zundert.
1869: S stričevim posredovanjem ga vzamejo v Goupilovo podružnico v Haagu.
1872: Začne si dopisovati s Theom, ki je od leta 1873 zaposlen v Goupilovi podružnici v Londonu.
1873: Po izletu v Pariz se Vincent zaposli v Goupilovi podružnici v Londonu.
Junij 1873 - junij 1874: Vincent ostane v Londonu. Riše. Zavrne ga Eugenia Loyer.
November 1873: Theo dela v Goupilovi podružnici v Haagu.
Oktober - december 1874: Vincent dela v Parizu na sedežu Goupilovega podjetja.
December 1874: Vincent gre v London.
Maj 1875: Vrne se v Goupilovo pariško pisarno v Rue Chaptal. Študira Corota in nizozemske mojstre 17. Stoletja.
April 1876: Da odpoved in po obisku Ettena (kamor se je oktobra 1875 preselila njegova družina) odide v Anglijo.
17.april 1876: Od tedaj nekaj časa živi v Ramsgateu blizu Londona, kjer dela kot nadomestni učitelj v Sotokesovem internatu.
Juij - december 1876: Gre s Stokesom v Isleworth, londonsko delavsko predmestje. Postane pomožni župnik pri častitem gospodu Jonesu.
Januar - april 1877: Preseli se v Dordrecht, kjer dela kot prodajalec v knijgarni Van Braama. Veliko riše.
Maj 1877: Vincent se v Amsterdamu vpiše na teološko fakulteto. Bere, obiskuje muzeje in riše. Pade na sprejemnih izpitih.
Avgust - oktober 1878: V Bruslju se vpiše na Flamsko evangelistično šolo, kjer študira za "ljudskega župnika". Imajo ga za neprimernega za tak poklic.
Decembra 1878: Gre na rudarsko področje Borinage v južni Belgiji. Rudarjem na lastno iniciativo pridiga iz Biblije.
Januar - julij 1879: Flamska evangelistična šola v Bruslju ga imenuje za duhovnika v Wasmesu v Borinagu. Najprej živi v hiši peka Denisa, potem v neopremljeni koči. Po šestih mesecih mu ne obnovijo službenega mesta. Zelo je prizadet.
Avgust 1879 - julij 1880: Vincent prostovoljno ostane v Borinagu, v hišI rudarja Decrucqa. Pomaga revnim, neprestano bere in v risbah upodablja rudarje.
Avgust - september 1880: Še vedno je v Cuesmenu, v grafični tehniki preprisuje Bretonove in Milletove slike.
Oktober 1880 - april 1881: Preseli se v Bruselj. Vpiše se na bruseljsko akademijo lepih umetnosti. Riše. Zanimati se začne za dela Daumiera in Dupreja. Spoprijatelji se z Anthonom van Rappardom, premožnim nizozemskim slikarjem.
13. april 1881: Vrne se v Etten. Veliko riše. Zavrne ga sestrična Kate (Kee) Vos - Stricker, ki se kmalu zatem vrne v Amsterdam. Vincent gre pogosto v Haag, kjer mu Anton Mauve, daljni sorodnik in dober predstavnik slikarske šole, daje tehnične napotke.
Jesen 1881: Kate ga še enkrat ostro zavrne. Vincent si namenoma ožge roko.
November - december 1881: Gost Antona Mauva v Haagu. Prve oljne slike.
Januar 1882: Spozna Clasino (Sien) Mario Hoornik, neporočeno prostitutko, mater enega otroka, ki pričakuje drugega. Skrbi zanjo in jo uporablja kot model.
Marec 1882: Zapusti Mauva. Riše po naravi. Bere romane Emila Zolaia.
7. junij 1882: Tri tedne v haaški bolnišnici zaradi gonoreje.
September - november 1883: Zapusti Sein in živi sam v Drenthu, na severu Nizozemske. Slika krajine in rudarske motive.
December 1883 - november 1885: Živi v Nuenenu v nizozemskem Brabantu, kamor se je pred nedavnim preselila njegova družina. Naslika več kot 200 oljnih slik. Bere romane in razprave o barvi. Študira Delacroixa in Wagnerja. Theo, ki od 1880 dela v Parizu pri Goupilu, mu pošilja novice o mpresionistih.
25. mareca 1885: Umre Vincentov oče Theodorus.
Oktober 1885: Za tri dni obišče Amsterdam. Obišče Rijksmuseum, kjer občuduje Rembrandta in Fransa Halsa.
Zima 1885 - 1886: Preseli se v Antwerpen. študira Rubensa, čigar risbe še zlasti občuduje, in odkrije japonske grafike. Prijavi se na Ecole des Beaux - Arts, vendar ga zavrnejo.
Marec 1886 - februar 1888: Živi v Parizu s Theom, ki je upravnik majhne Goupilove umetniške galerije.
Marec - junij 1886: Obiskuje Cormonovo slikarsko šolo, kjer sreča Emila Bernarda, Anquetina, Toulouse - Lautreca in druge.
Zima 1886: Spozna se s Paulom Gauinom.
Pomlad 1887: Sreča Paula Signaca. Pogosto gre slikat v Asnieres skupaj z Bernardom, ki ima tam družino. Zahajata v Tambourin, ki ga upravlja Agostina Senatori. Zanimati ga začnejo japonske grafike, ki jih odkrije v Bingovi trgovini.
20. februar 1888: Iz Pariza oddide živet v Arles v Provanso. Stanuje v penzionu.
Marec 1888: Naslika številne slike cvetočih dreves. Sprejme žalostno vest o smrti Antona Mauva.
Maj 1888: pri zakoncih Ginoux najame Rumeno hišo. Tam si uredi dom in atelje v upanju, da bi ustanovil komuno slikarjev "z juga".
Juij 1888: Nekaj časa preživi v Saintes - Maries - de - la - mer, majhni obalni vasici, kjer slika čolne na obrežju na "japonski" način.
Avgust 1888: Začne raziskovati motiv Sončnic.
September 1888: Pogosto slika zunaj ponoči. Vztrajno piše Theu in Paulu Gauguuinu, da bi zadnjega prepričal, naj pride v Arles.
23. oktober 1888:Gauguin pride v Arles in z Vincentom živita v Rumeni hiši. Drug od drugemu delata dva meseca; Gauguin nezavzeto, van Gogh intenzivno.
December 1888: Gauguin in Vincent obiščeta muzej na Montpellierju.
23. december 1888: Moža se spreta; Gauguin odide in preživi noč v hotelu, van Gogh pa si odreže levi uhelj. Gauguin naslednje jutro odpotuje, ne da bi se poslovil od Vincenta, ki ga policija odpelje v umobolnico v Arlesu, ki jo vodi doktor Felix Rey.
7. januar 1889: Vincenta odpustijo iz bolnišnice in vrne se v Rumeno hišo. Zelo je prizadet.
9. februar 1889: Vincenta spet sprejmejo v bolnišnico, vendar gre lahko vsak dan domov slikat.
Marec 1889: Zaradi peticoje prebivalcev se Vincent vrne v bolnišnico v Arles.
9. april 1889: S pomočjo Signaca, ki ga pride obiskat, Vincent odstrani pečat z vrat Rumene hiše in se z dovoljenjem policije spet vseli vanjo.
17. april 1889: Theo se na Nizozemskem poroči z Johanno (Jo) Bonger. Odideta živet v Pariz.
8. maj 1889 - 17. Maj 1890: Vincent gre prostovoljno v umobolnico v Saint - Remy- de - Provence.
Julij 1889: Po obisku Arlesa Vincent doživi napad zunaj na polju.
Jesen 1889: Dovoljenje ima, da lahko slika v okolici Saint-Remyja. Njegovo delo je zelo plodno. Svoje slike pošlje na sedmo in osmo razstavo, ki jo organizira skupina Les Vingt v Bruslju.
December 1889: Vincent doživi drugi napad, po katerem se hoče zastrupiti tako, da pogoltne barve.
Januar 1890: V Mercure de France se pojavi članek kritika Alberta Aurierja, ki je v celoti posvečen van Goghu.
31. januarja 1890: Theo in Jo dobita sina, ki mu v stričevo čast dajo ime Vincent Willem.
Februar 1890: Vincent ponovno obišče Arles in doživi še eno krizo, ki tokrat traja dva meseca.
17. - 20. maj 1890: Obišče brata, da bi videl svojega nečaka. Gre na sever.
20. maj: Ostane v Auvers-sur-Oise v penzionu, katerega lastnika sta zakonca Ravoux. Vincentu pomaga doktor Ferdinand Gachet, ki živi v bližini, in Vincent gre pogosto k njemu na pogovor ali kosilo.
6. - 7. julij 1890: Za dan ali dva obišče Thea z družino.
27. julij 1890 : Na polju se ustreli z revolverjem.
28. julij 1890: Ves dan leži v postelji; pomagata mu Gachet in Theo. Iste noči umre.
30. julij 1890: Pokopljejo ga na pokopališču v Auversu.
25. januar 1891: Theo umre v umobolnici v Utrechtu.
1914: izkopljejo Theove posmrtne ostanke in jih prenesejo na pokopališče v Auvers, kjer jih polozijo v skupen grob z Vincentovimi.
1971: Slovesna otvoritev muzeja Rijksmuseuma Vincent van Gogh v Amsterdamu, ki ga je ustanovila država nizozemska.
Viri
Gemin Massimo (1994) VAN GOGH, Ljubljana: PZS
Walther, F. Ingo (1993) VINCENT VAN GOGH, KOln: Benedikt Taschen Verlag GmbH
Petrle Brian (1876) REMEK-DJELA U VELIKOM FORMATU VAN GOGH, Zagreb: Grafički zavod Hrvatske
Bajželj" Boris, (2000) UMETNOST SVETOVNA ZGODOVINA, Ljubljana:
Mladinska knjiga
Lynton Norbert (1994) ZGODBA MODERNE UMETNOSTI, Ljubljana:
Cankarjeva založba
1 komentar
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.