Še zmeraj mi pa ne znese, da ne bi obujala spominov na naju. Sploh, ko sem na motorju... Pogrešam najine skupne furce, ki so bile zmeraj zanimive, sama vožnja pa pestra in dinamična. Zdaj sem bila nekaj časa čist ok, danes mi je zopet težje pri duši. Morda zato, ker zopet hodim v LJ? V mojo trdo bučo si moram dokončno vcepit, da je zadeva zaključena. Na mojo nesrečo. Ali srečo? Kdo bi vedel...