Ksena in njen brlogec (PUBLIC)

Kako se maš ti fajn.

Meni je tud tako lepo v hribih, pa se zelo redko spravim. Škoda. Lahko bi šla z mamo, ki vsak vikend po hribih visi. Pa še vesela bi me bila. Bo res treba mal v višave pogledat, še preden bo vse zasneženo. Pa še dobra priložnost je, da razčistim malo domače odnose. Mislim, da nama edino v višavah uspe, da se ne skregava.

mislim, da si našla odgovor. ne čakaj predolgo, da razrešiš stvari. Poleg tega da boš razreševala stvari, boš uživala v razgledu in polnila svojo dušo z energijo.

Hvala ker prebiraš moja doživetja.

Sem ja. In res ni časa za odlašanje. Ljudje umiramo. V vsakem trenutku je lahko vsega konec. Pa toliko je še ljubezni, ki mora priti na plan.

 

Draga Ksenija, zbudila si solze v meni. Kot da si naslovila vse dogajanje okoli mene zadnje čase. Me sploh ni ganilo. Kot da bi bila otopela. V resnici pa sem žalostna in strah me je. Ne bom razpredala. Ampak okrog mene je toliko grožnje smrti. Pa kljub temu ne znam pokazati ljubezni. Čas je ...

 

Z veseljem prebiram tvoje planinske dogodivščine. Ljubim gore in čas je, da se spet podam tja gor ...

 

Življenje so delčki stkani iz trenutkov... vsak je lahko čaroben, če vidimo v njem lepoto.

naj se ti uresniči, kar si želiš v sebi, v duši

He he he, konkurenca .

 

Se mi zdi, da nam je jesen naklonjena

aha, sicer pa jst tole že nekaj let furam... je čas da grem mičkeno dalj od svojega ognjišča, pogledat tuje kraje

Jaz pa zdaj, kakšne 3 leta šele, včasih sem pa hribe sovražila , ker je oče prehitro hodil in ga nisem uspela dohajat.

 

Iz Kamnika je nešteto vrhov, pa imamo postelje za planince

vidiš, kseina, na drugo stran kuma pa imam jaz svoj kotiček. boš morala enkrat z mano - pa ne tako, kot hodva na kavo.

ja se strinjam- ej na ktero stran men je ful všeč narava,... kolk bi bla jst zdejle nekje v eni koči s starim štedilnikom, pečjo... joj obožujem naravo

s kuma greš mimo oddajnika po hosti fejst navzdol po potki, ne po cesti- naša hiša je pribl 20 minut stran - vidimo proti vrhovem - radečam. mamo tud šporhet na drva in krušno peč...

čebulova dolina je pa res poglavje zase...včasih je tam rastlo polno marel, ne vem, kako je zdaj, že dolgo nisem hodila tam

sem ti fouš

vljudno vabljena - pa lahko še kdo pride, bomo drva spravljal!

ej si predstavljaš nas tri z Dragico? haha štalaaaaaaa

čeprav se mi zdi, da bi si lahko midve tud en pop. za pogovor vzele

ja pa bi že bil res čas. kam se je selil lotosov cvet?

v politiko

mislim da trgovinice ne bo imel več... kam bo pa društvo in delavnice preselil pa ne vem, še

ja, sem videl to pot zadnjič, sam sem mislil, da vodi bogve kam...

Ampak je res precej teh gozdnih poti na vse konce, sam še nobene nisem prehodil...