Dobrote
Avokado - Persea americana, Lauraceae
Prvotna domovina avokada so kraljestva Aztekov ter Majev v Srednji in Južni Ameriki, vendar pa ga danes v glavnem pridelujejo v ZDA, Dominikanski Republiki, v nekaterih afriških deželah in v Izraelu. Beseda avokado izvira iz azteške besede ahuacatl. Sadež prištevamo k lovorovkam.
Španskemu osvajalcu Hernandu Cortezu (1485-1547) so avokadovec podarili Azteki, ta pa ga je odnesel v Evropo. Za razliko od mnogih drugih ameriških rastlin pa se tu ni prav udomačil.
Avokado je koščičast plod drevesa, ki raste v tropskem in subtropskem podnebju in zraste v višino od 10 do 20m. Sadež ima večinoma obliko hruške, obstajajo tudi sadeži v obliki jabolka, slive ali kumare. Sadež tehta od 200 do 400 g in ima meso bele do zelenkaste barve, ki je užitno le, kadar je mehko.
Njegovi beli do rumenkasti cvetovi so intenzivnega vonja. Za ljudi iz Latinske Amerike je bilo to tropsko, vedno zeleno drevo, mnoga leta izvor gozdnega masla.
Nasveti za nakup
Avokado obirajo, ko je še zelo trd in ponavadi takšen prispe tudi na prodajalne police. Polno aromo sadež razvije šele takrat, ko dozori. Pri nakupovanju bodimo pozorni na črna ali poškodovana mesta na sadežu. Avokado je zrel, ko se ob rahlem stisku nekoliko vda, na otip mora biti takšen kot zrela banana. Obarvane, gnile dele sadeža moramo izrezati.
Razbrzdana lupina še ne pomeni, da je sadež preveč zrel, morda je takšen zaradi sorte. Če mora avokado še dozorevati, kar se največkrat zgodi, ker obirajo nezrelega, potem ga shranimo pri sobni temperaturi: ovijemo ga v časopisni papir ali kakšen drug papir in skladiščimo od enega do treh dni. Podoben učinek dosežemo, če shranimo avokado na istem mestu kot jabolka in banane in jih pustimo, da zorijo skupaj. Za globoko zamrzovanje avokado ni primeren, v hladilniku pa zdržijo popolnoma zreli sadeži dva do tri dni.
Učinkovine in sestavine
Med vsemi vrstami sadja je vsebnost maščob v avokadu najvišja: okoli 20%. Tri četrtine teh maščob je v obliki večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Avokado vsebuje oleinsko kislino, ki je mononenasičena maščoba in pomaga zniževati holesterol. V neki študiji so ljudje z izrazito visokim holesterolom jedli veliko avokada in pokazal se jim izrazit napredek. Tako je avokado idealno živilo za vse, ki se morajo ali želijo odreči maščobam živalskega izvora.
Vsebuje esencialni maščobni kislini, linolno in linolensko kislino, ki ju telo samo ne more proizvajati. Obe pa sta zelo pomembni pri preprečevanju bolezni srca in ožilja in predmenstrualnih težav. Linolna kislina ima pomembno vlogo pri učenju in pomnjenju. Obrok avokada z 200 grami sadeža zadosti potrebi po linolski kislini za ves dan in polovični potrebi po linolenski kislini.
Avokado vsebuje veliko količino kalija, minerala, ki uravnava krvni pritisk. Zadosten vnos kalija preprečuje bolezni srca in ožilja, kot so visok pritisk in srčna kap.
Visoka vsebnost biotina izboljša zgradbo kože in skrbi za zdravo sijočo polt. Uživanje avokada okrepi tudi lase in nohte. Biotin pa preprečuje tudi duševno potrtost, motnje koncentracije, utrujenost in osteoporozo.
Piridoksin - vitamin B6 potrebujemo vsak dan dva miligrama, a ga težko dobimo z vsakdanjo prehrano. Vitamin B6 je nujno potreben za presnovo, za živčne celice, za odpornost proti boleznim in za uravnoteženje sladkorja v krvi. Ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, bi morale redno uživati avokado, kajti tablete proti zanositvi so največji uničevalec tega pomembnega vitamina. Posledica tega so lahko nervoznost in motenje spanja ter kopičenje vode v rokah, nogah in trebuhu.
Pomešan z limoninim sokom avokado odlično krepi obrambni sistem organizma, kajti visoka vsebnost folne kisline izboljša izkoriščanje vitamina C.
Zanimivi podatki o avokadu
Sadež, ki je k nam prišel nekaj let nazaj, na Jamajki imenujejo aligatorjeva hruška, najbrž zaradi nabrazdane lupine, ki spominja na aligatorjevo kožo.
Avokado je dobil ime od španskih raziskovalcev. Ti namreč niso mogli pravilno izreči azteško besedo za ta sadež, imenovali so ga ahuacatl (moška moda), zaradi njegove oblike. Španci so ga imenovali "aguacate", kar se je kasneje preimenovali v guacamole, kar poznamo še sedaj. To je omaka iz avokada in začimb.
Priprava guacamole
1/2 čebule, 1 strok česna, 2 zrela avokada, 2 jedilni žlici limoninega soka, ? čajne žličke soli, poper po okusu.
Čebulo olupimo in sesekljamo. Olupimo tudi česnov strok. Avokado razpolovimo, odstranimo koščici in postrgamo meso iz lupine. Z vilicami pretlačimo v skledi. Dodamo limon sok in narezano čebulo, stisnemo česnov strok in vse skupaj premešamo. Pikantno začinimo s soljo in poprom.
Nasveti za kuho
Zaradi svojega mehkega okusa, ki nekoliko spominja na sveže obrane lešnike, je avokado odlična kombinacija pri jedeh z morskimi sadeži, mesom ali sirom. Z njegovim blagim mesom pa prija tudi sladki, kisli ali pikantni omaki. Avokadovo meso se na zraku obarva rahlo rjavo. Če ga pokapljamo z limoninim sokom, pride bolj do izraza aroma, preprečimo pa tudi rjavkasto razbarvanje.
Avokado je sadje s širokim delovanjem, zato ga redno uvrščajte med vsakodnevno prehrano!
Barbara Gradič Oset
siol.net
7 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.