Kile - več ali manj itak konstantni problem, odkar vem zase. Sicer pa, katera ženskica pa nima teh težav- nekje preveč, nekje premalo, ali vsepovsod preveč ali vsepovsod premalo…

Ok, ko sem gulila šolske klopi nisem spadala ravno med bajse, ampak tudi štrigla nisem bila nikoli. Dobro, obline so na določenih mestih zmeraj izstopale, ampak kaj morem če me je mati narava bolj bogato obdarila….Ampak zadnjih par let sem pa res izgledala kot ena žogica.

No, gre za to, da imam zadnjih 14 dni taki apetit, da bi mišice žvekalke kar naprej rade nekaj obdelovale. In seveda, ko včeraj stopim na tehtnico….šok!

Ja valjda, celo pomlad in poletje se je toliko dogajalo, da na hrano nisem niti pomislila kaj dosti. Ok, tudi razgibavala sem pridno svoje truplo, vsaj do poletja; aerobika, pa vmes plavanje, pa tao joga, pa pešačenje….no ja, ni torej čudno, da sem se uspela znebiti lepo število kilogramčkov.

Zato je potreben dobro premišljen plan za ohranitev vsaj takega stanja, kot je sedaj. Ma dobro, itak ne bom imela nič proti, če še kakšen kg splahni…

Ampak zima je hudič. Se mi zdi, da moje maščobne blazinice komaj čakajo, da se razlezejo….Ampak proti mojemu bojnemu načrtu jim ne bo lahko…

Plan je padel. V ponedeljek so orientalski plesi. V torek tai-chi. V sredo in četrtek bom pa kombinirala plavanje, aerobiko in če se mi bo ljubilo, še kaki pohod na Pohorje. Ta zadnje sploh ne bi bilo slabo, glede na to, da sem ne dolgo nazaj odkrila, da pa z kondicijo ne briljiram ravno. Razsvetlitev sem pa doživela na območju S. Primorske, ko sem po vzpenjanju po številčno množičnih stopnicah skoraj spustila svojo dušo…Jap, to zna biti precej nerodna zadeva, sploh če si v družbi kakega simpatičnega osebka, kateremu je 2-3x tedenski pohod na Šmarno goro mala malica.

Čez vikend pa upam, da bo padel kdaj pa kdaj badminton…in še kaka aktivnost seveda .

Eto, zdaj pa samo še v napad. Na easy.