perkotina

Hm, ko smo že pri zvestobi. Moj bivši me je prevaral po 14-ih mesecih zveze. Imela sem že nekaj resnih zvez, vendar se mi kaj takega res še ni zgodilo, saj sem vedno izbirala fante, ki sem jih že dobro poznala in so se mi zdeli dovolj zaupanja vredni. Pri njemu je bilo drugače, šla sva v kino, ko sva se naslednjič videla (2.ič v življenju) sva začela zvezo (na slepo). Zveza je bila od začetka super... res mi je ustrezal skoraj v vsaki stvari... kasneje pa sem ugotovila, da le igra... in se dela takega kot je mislil, da bi rada, da je. Sama sem bila precej naivna, hodila sem v elitno šolo, imam in imela sem res dobre prijatelje pa tudi dobre izkušnje s fanti, s katerimi sem se razšla, ker se pač nismo dovolj ujemali in ne ker se ne bi imeli radi. Vsi so me nekako spoštovali. S tem fantom pa se je začela nočna mora. Najprej me je primerjal z bivšimi, nikoli nisem imela občutka, da sem dovolj dobra...z njegove strani. Sama zase to vem in sem nekako dovolj samozavestna. Razlagal mi je spolne podrobnosti od bivših in se pri tem obnašal kot, da je to normalno. Še po enem letu je imel slike od bivših na polici zraven njegove postelje. Jaz teh stvari itak nisem sprejemala kot nekej normalnega, če sem povedala, da me to moti, ni prišlo do kakšne spremembe, tudi če sem to naredila večkrat. Vedno je vse obljubil, potem pa ni bilo nič. Pred enim tednom pa sem ga zalotila z žensko...čeprau mi je o njej še pred pol ure lagal po telefonu, da mu ni všeč... tip je itak dobiu klofuto in še kakšno traumo glede njegove moškosti oz. obdarjenosti. Vem, da je človek totalno preslab partner za katerokoli žensko in zato sem ga valda takoj pustila, ko sm ga ujela. Verjetno se boste vsi vprašali, zakaj sem toliko časa tolerirala takšno obnašanje. Predvsem za to, ker je biu dober igralec in lažnivec... in mi je natvezil najlepše stvari, oz. stvari za katere je mislil, da jih hočem slišati. Predvsem je pa imelo vlogo moje sočutje, ker živi v najbolj bednih družinskih razmerah... Oče je alkoholik, mati doživlja živčne zlome, migrene in depresijo... sestra menjava fante kot za stavo... poleg tega so pa še precej revni, a kljub temu mislijo bolj na zabavo kot na delo. Hotela sem mu pokazati pravo pot in mu pomagati. A on me je prizadel na najslabši možni način in to še z žensko, ki je po teži za 2 mene, majhna in res ne neka hot bajba, ki je usaj približno vredna greha. Sedaj me bo ona nadomestila... sicer ga je 1 teden ignorirala, a se mi zdi, da bo šla nazaj. po eni strani je težko sprejeti, da me nadomesti ženska, ki res ni nek višek lepote, inteligence oz. da bi bla usaj normalna. Težko je oprostiti tudi njemu, ker u življenju še nisem doživela prevare in tako slabega ravnanja s strani neke osebe. Po eni strani se malo krivim, zakaj nisem šla že prej od njega... zakaj nisem videla stvari. Njegovega ravnanja nisem nikoli odobravala in mu to vsakič jasno pokazala, tako, da pometal useeno ni zmano, sploh, ker znam biti maščevalna, če me kdo brezveze zelo prizadane. Sedaj pa ne vem kako naj gledam nanj, prebolela sem ga itak že, z njim v zvezo ne bi šla za nobeno ceno. Vendar ne razumem kako je lahko nek človek tako zloben, da ti laže, te vara... po drugi strani ti pa par dni prej nabija kako te ima rad, mogoče celo bolj kot samega sebe. Tudi, če mu bom nekoč oprostila...ne morem čutiti nobene naklonjenosti do njega, ker se mi zdi zloben. Vendar vem, da moram naprej. Tip je mal čudn, zdi se mi, da bo svoje življenje totalno zavozil, ker je len in nima občutka za to kaj je prav. Kako naj mu oprostim do tolikšne mere oz. drugače razumem stvari, da ne bi čutila nekej mržnje do njega in bi znala videti njegove dobre strani in pustila to za sabo:). Kakšna ideja??? Hvala ker ste prebrali. Tisti k ste.