stanlly

Žal ni bilo nič uspeha. Izgleda da jo je pregovoril in obrnil na svojo stran. Vseeno hvala ti Tinka za vpodbudne besede.

Res je niso samo otroci tisti zaradi katerih bi še enkrat poizkusil. Jaz jo imam še vedno rad. Mogoče celo kar preveč. Včeraj, ko sva se to pogovarjala, mi je postavila nekaj pogojev, tako kot jaz njej. Jas sem že začel delati na tem, za njo pa še ne vem. Upam, da tudi kaj. Ja je to velik problem, če se ne znaš pogovarjati. Mene tega ni nobeden naučil kako se moraš pogovarjati.

Ma nekaj sem narobe pritisku in popravljal pa se je vse skupaj podvojilo.

Ojla! Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj tukaj kaj pisal. En teden sem zbiral pogum, da se usedem pred računalik, ter začnem gledati take teme, kot je ta. Pred enim tednom mi je povedala, da me vara. Že skoraj devet mesecev. Bil sem šoliran kot še nikoli, kajti jaz sem jo imel za največjo poštenjakarico. Vedno je govorila, da kaj takega ne more in ne bo nikoli naredila. Tudi, ko je bila v težavah je govorila enako. Zato sem ji tudi zaupal stoprocentno in še več kot sto. Da boste - če boste - lažje komentirali naj navedem nekaj dejstev. Živimo na srednje veliki modernizirani in lepo urejeni kmetiji, katere gospodar je moj oče. Kmetija gre kolikor toliko tudi s časom v korak, tako da ne zaostajamo proti drugim. Jaz sem planiran, da v naslednjih nekaj letih prevzamem kmetijo in začnem s samostojnim delom. Toliko časa naj bi še hodil v službo. Gospodinjtvo smo imeli vsak svoje. V dvanajstih letih zakona je bilo tudi nekaj problemov, tako kot povsod. Ker pa problemov nismo reševali sproti so se le ti nakopičili. Pogovarjali se skoraj nismo. Le tisto najnujnejše. Potem pa je prišlo do zmerjanja, žaljenja, groženj takih in drugačnih, ter nenazadnje tudi do prošnje da se umaknemo nekam na svoje. Ker pa finančna situacija ni bila rožnata - vseskozi je bil minus, razmišljanja o podnajemu ni kaj veliko bilo vsaj z moje strani. Potem pa jo je iskoristil prijatelj, ki ji je znal vse lepo govoriti - je tudi njen sodelavec - in je bil z njo skoraj več kot jaz, ko sem bil v službi skozi celi dan. Ona dela pa na štiri izmene, tako da smo bili zelo malo skupaj. Včeraj pa sva se pogovarjala, nakar sem ji predlagal da bi še enkrat "probali" nekje na svojem, kajti jaz jo imam še vedno rad. Pokazala je pripravljenost, zato me sedaj zanima drage gospe in dragi gospodje kakšno je vaše mnenje oz. če ste že imeli podobne izkušnje, prosim za kakšen pameten nasvet, kajti jaz vem, da dveh fantov ne jaz ne ona ne bova mogla dobro vzgajati vsak zase. Mislim da fanta potrebujeta oba starša enako ne samo enega. Še enkrat prosim za nasvet zaradi varanja, kako bi se ga dalo rešit oz. kako ste ga rešili, če ste ga imeli, prosim od obeh spolov, kajti problem žaljenja, goroženj je hitro lahko pozabljen, čeprav je bil ravno ta problem ravno največji razlog, da se že nisem odločil za selitev. Lep pozdrav Ojla! Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj tukaj kaj pisal. En teden sem zbiral pogum, da se usedem pred računalik, ter začnem gledati take teme, kot je ta. Pred enim tednom mi je povedala, da me vara. Že skoraj devet mesecev. Bil sem šoliran kot še nikoli, kajti jaz sem jo imel za največjo poštenjakarico. Vedno je govorila, da kaj takega ne more in ne bo nikoli naredila. Tudi, ko je bila v težavah je govorila enako. Zato sem ji tudi zaupal stoprocentno in še več kot sto. Da boste - če boste - lažje komentirali naj navedem nekaj dejstev. Živimo na srednje veliki modernizirani in lepo urejeni kmetiji, katere gospodar je moj oče. Kmetija gre kolikor toliko tudi s časom v korak, tako da ne zaostajamo proti drugim. Jaz sem planiran, da v naslednjih nekaj letih prevzamem kmetijo in začnem s samostojnim delom. Toliko časa naj bi še hodil v službo. Gospodinjtvo smo imeli vsak svoje. V dvanajstih letih zakona je bilo tudi nekaj problemov, tako kot povsod. Ker pa problemov nismo reševali sproti so se le ti nakopičili. Pogovarjali se skoraj nismo. Le tisto najnujnejše. Potem pa je prišlo do zmerjanja, žaljenja, groženj takih in drugačnih, ter nenazadnje tudi do prošnje da se umaknemo nekam na svoje. Ker pa finančna situacija ni bila rožnata - vseskozi je bil minus, razmišljanja o podnajemu ni kaj veliko bilo vsaj z moje strani. Potem pa jo je iskoristil prijatelj, ki ji je znal vse lepo govoriti - je tudi njen sodelavec - in je bil z njo skoraj več kot jaz, ko sem bil v službi skozi celi dan. Ona dela pa na štiri izmene, tako da smo bili zelo malo skupaj. Včeraj pa sva se pogovarjala, nakar sem ji predlagal da bi še enkrat "probali" nekje na svojem, kajti jaz jo imam še vedno rad. Pokazala je pripravljenost, zato me sedaj zanima drage gospe in dragi gospodje kakšno je vaše mnenje oz. če ste že imeli podobne izkušnje, prosim za kakšen pameten nasvet, kajti jaz vem, da dveh fantov ne jaz ne ona ne bova mogla dobro vzgajati vsak zase. Mislim da fanta potrebujeta oba starša enako ne samo enega. Še enkrat prosim za nasvet zaradi varanja, kako bi se ga dalo rešit oz. kako ste ga rešili, če ste ga imeli, prosim od obeh spolov, kajti problem žaljenja, goroženj je hitro lahko pozabljen, čeprav je bil ravno ta problem ravno največji razlog, da se že nisem odločil za selitev. Lep pozdrav Stanlly