CHAOS

ODA KAPITALIZMU Vidim pohlep, nečastivredne laži nevidno zlo, vam kljuva oči. Prodajate življenje, naše duše, našo kri, le kdo si ti? Ne najdeš svojega obraza, kajti nimaš niti sebe niti jaza. Skrivaš se za puščavo materialno, misliš a ne veš, kradete globalno. A v meni ogenj se pretaka, kradeš misli, ki jih ne razumeš, pomena duše ne doumeš. Vzameš vse, a bistva ne, JAZ sem človek, to priznam, moje je srce vse kar rad imam, tega ti ne znaš, zakoplji se nazaj v svojo laž. Ti globalno, JAZ podtalno. Tvoj boj je izgubljen Jaz nosim v sebi ens, kar me dela živega Jaz sem človek Kaj si ti? Jaz diham zrak in čutim nosim duh pradavnosti in slutim. Ti globalno Jaz podtalno PEACE

Trenutek Gorka si,ko se iščeš v daljavi, bleda,divja, kakor ranjen pes, ki se življenja brani, duplikat svobode, nepojmljiva smer narave, elitna, plišasta igračka njihovega smeha, slepa igra njihove odurne ironije, a najin svet je najin prostor, kjer lahko se brezno časa z navdihom polni, zaman so te poti, ki ti kažejo jih njihove prevlade čisli, pogledam v srce kjer vidim zimo, na svoji zemlji iz svoje čaše pijem zrak, le zakaj si mislite, da še trpimo? Vonjam veter, smrad se širi iz daljave, prevaram misli, brez tvojega poguma nimam volje prave, trepetam, ko v sloju sončne barve se prikažeš, trepetam, ko praviš,da si srečna, sama sebi lažeš, iščeš se, a ne na pravem mestu, tu sem tudi jaz, poglej me v obraz, nasmeh iskren, lastovke na jugu, tudi pesem, tudi najina je pot v naju, jočem v tebi,plešem z vetrom, čakam te v raju, potreben je le trenutek, tisti pravi, ko plavala sva v pomladni travi, ko utapljala sva se v oceanu, čeprav le v najinem vesolju, na najinem ekranu, ko čutila si smeh, okusila svobodo, le trenutek...